Samaveda (sanskrt: — iz korenov »melodija« in »znanje«) je tretja (po običajni razvrstitvi) izmed štirih ved, ki so starodavno jedro hindujskih svetih besedil. Menijo, da najstarejši deli Samavede segajo v obdobje 1000 pr. n. št., po svetosti in liturgični pomembnosti pa stoji ob boku Rigvede. Sestavljena je iz zbirke (samhita) himn, delcev himn ter posameznih verzov, ki so vzeti iz Rigvede. Te himne udgatarski svečeniki prepevajo s posebnimi melodijami, samaganami, ob žrtvovanjih, kjer raznim bogovom darujejo sok rastline soma, pomešan še z nekaterimi drugimi sestavinami.
Vrstni red in postavitev verzov so skozi zgodovino menjali, da so ustrezali obredom, v katerih so jih uporabljali, izvirni vrstni red verzov pa ni ohranjen. Besedilo se od Rigvede pogosto razlikuje v tem, da so verzi v nekaterih primerih v obliki glos, v drugih pa je izgovorjava starejša od rigvedske (kot na primer [ai] namesto običajnega [e]). Verzi v Samavedi se pri petju še dodatno spreminjajo zaradi podaljševanja, ponavljanja ali zaradi »klateških« zlogov (stobha), kot tudi zaradi raznih kadenc, postankov in drugih sprememb, opisanih v pesmaricah (gana).
Revizije R. T. H. Griffith pravi, da obstajajo tri različice Samavede:Griffith, R. T. H. The . p. vi. op. cit. revizija Kauthuma uveljavljena državah v Gudžaratu in Biharju, revizija Džaiminija v Karnataki in Kerali, revizija Ranajanija pa v Maharaštri.
Revizija Kauthuma je bila objavljena v celoti (Samhita, Brahmana, Shrautasutra in pomožne sutre), nekateri deli recenzije Džaiminija pa ostajajo neobjavljeniParpola, A. (1973). The literature and study of the Jaiminīya Sāmaveda. In retrospect and prospect.. W. Caland je objavil izdajo prvega dela samhiteCaland W. (1907). Die Jaiminīya-Saṃhitā mit einer Einleitung über die Sāmaveda-literatur., Raghu Vira in Lokesh Chandra sta objavila BrahmanoVira, R. in Chandra, L. (1986). Jaiminīya-Brāhmaṇa of the Sāmaveda., H. Oertel pa je objavil zapostavljeno UpanišadoOertel, H. (1895). The Jaiminīya or Talavakāra Upaniṣad Brāhmaṇa. Text, translation, and notes.. Pesmarice ostajajo neobjavljeneParpola, A. (1988). The decipherment of the Samavedic notation of the Jaiminīyas. , zato tradicija hitro izginja. Kljub temu nekateri strokovnjaki za Samavedo zdaj pripravljajo tiskano izdajo.
Viri in opombe
Griffith, R. T. H. (1893). The Sāmaveda Saṃhitā. Parpola, A. (1973). The literature and study of the Jaiminīya Sāmaveda. Oertel, H. (1895). The Jaiminīya or Talavakāra Upaniṣad Brāhmaṇa. Text, translation, and notes.
Glej tudi Hinduizem Vede Hindujska besedila
Zunanje povezave Ralph Griffith, Himne Samavede 1895, celotno besedilo Veda Prasar Samiti (MP3 zgoščenke, dobra kvaliteta) Pesmarice Samavede v pisavi devanagari, z oznakami svara in glasbenimi notami - datoteka .pdf
Kategorija:Vede Kategorija:Sanskrtske besede in besedne zveze Kategorija:Religiozna verovanja, tradicije in gibanja Kategorija:Hindujska mitologija