Vekoslav (Alojz) Janko, slovenski operni pevec baritonist in pedagog, *17. maj 1899, Ruše, † 1973, Ljubljana Življenjepis Rodil se je očetu čevljarju Alojzu st. in materi Katerini (rojena Stanc). Sprva je bil angažiran kot dramski igralec, nato je začel nastopati v operetah v tenorskih vlogah. V operah je nato nastopal v baritonskih vlogah. Leta 1926 je prišel v ljubljansko opero, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1960. Po prihodu v Ljubljano je na konservatoriju študiral solopetje pri Juliju Betettu. S svojim blestečim glasom v vseh legah, posebno v višinah, in pojavo je postal ljubljenec ljubljanskega opernega občinstva. V Ljubljani je praznoval petdesetletnico umetniškega dela. Leta 1948 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju operne umetnosti. Največje uspehe je doživljal z vlogo očeta Germonta, ki jo je interpretiral skozi desetletja.
Bil je mnenja, da je vloga Rigoletta v istoimenski Verdijevi operi za njegov glas pretežka, zato se jo je izogibal. Samo enkrat je nastopil v njej, leta 1946, vendar vloge ni odpel v celoti. Strahospoštovanje pred likom dvornega norca je bilo preveliko.
Vloge dramske: Konrad (Mlinar in njegova hči) Osip (Revizor)
operetne: Adam (Ptičar) baron Schober in Schubert (Pri treh mladenkah) vse tenorske vloge v Parmovih operetah
operne: Figaro (Seviljski brivec) Chansonette (Gorenjski slavček) Renato (Ples v maskah) Amonasro (Aida) Scarpia (Tosca) Malatesta (Don Pasquale) Luna (Trubadur) oče Germont (Traviata)
Glej tudi Seznam slovenskih pevcev resne glasbe
Kategorija:Prešernovi nagrajenci Kategorija:Slovenski operni pevci Kategorija:Rušani