KlinopisDefinition of cuneiform in English . Oxford Dictionaries. Arhivirano iz izvirnika 25. septembra 2016. Pridobljeno 30. julija 2017.Cuneiform: Irving Finkel & Jonathan Taylor bring ancient inscriptions to life. The British Museum. 4. junij 2014. Arhivirano iz izvirnika 17. oktobra 2015. Pridobljeno 30. julija 2017. je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.Visible language: inventions of writing in the ancient Middle East and beyond. Woods, Christopher, 1968-, Emberling, Geoff., Teeter, Emily., University of Chicago. Oriental Institute. Chicago, Ill.: Oriental Institute of the University of Chicago. 2010. str. 13. ISBN 9781885923769. OCLC 664327312.Starr, Jerald Jack. The invention and evolution of Sumerian writing. Sumerian Shakespeare. Pridobljeno 30. aprila 2019. Prepoznaven je po klinasto oblikovanih potezah v znakih, vtisnjenih s trikotno prirezanim trsom ali pisalom v mehko glinasto tablico.Cammarosano, Michele (2017–2018). Cuneiform Writing Techniques. cuneiform.neocities.org. Pridobljeno 18. Julija 2018.Cammarosano, Michele (2014). The "Cuneiform Stylus".Mesopotamia. XLIX: 53–90 – via https://osf.io/dfng4/.Bramanti, Armando (2015). The Cuneiform Stylus. Some Addenda. Cuneiform Digital Library Notes. 2015 (12).Taylor, Jonathan. Wedge Order in Cuneiform: a Preliminary Survey.
Naziv klinopis izhaja iz latinskega izraza cuneus – klin. Besedo klinopis je leta 1700 skoval angleški orientalist Thomas Hyde (1663–1703), ki ga je odkril v Perzepolisu.Thomas Hyde, Historia Religionis Veterum Persarum [Zgodovina religije starih Perzijcev]. Oxford, Anglija: Sheldonian Theater, 1700. Str. 526. [latinsko]. Kot avtor besede klinopis se pogosto omenja tudi nemški naravoslovec, zdravnik in raziskovalec Engelbert Kaempfer (1651–1716), ki je priznal, da pozna Hydovo delo.Meade, 1974, str. 5. Arhivirano 19. decembra 2016 na Wayback Machine. Glej: Kaempfer, Engelbert. Amoenitatum Exoticarum ... [O tujih čarih] (Lippe (Lemgoviae), (nemško): Heinrich Wilhelm Meyer, 1712). str. 331.Maurray, Stuart A. P. (2009). The Library: An Illustrated History. Chicago: Skyhorse Publishing. str. 7. ISBN 978-1-61608-453-0.
Klinopis je nastal v Sumeriji v poznem 4. tisočletju pr. n. št. (obdobje Uruk IV) za zapis izoliranega sumerskega jezika. Začel se je kot sistem piktogramov, poenostavljenih sličic, prevzetih iz starejšega sistema simbolov, ki so se uporabljali za računanje. V 3. tisočletju pr. n. št. se je slikovni zapis poenostavil, postal bolj abstrakten in razvil manjše znake (hetitski klinopis). Sistem je postal kombinacija zapisa glasov, zlogov in soglasniškega alfabeta.
Izvirno sumersko pisavo so prilagodili za pisanje semitske akadščine (Asirija/Babilonija) ter eblaitskih in amoritskih jezikov, elamščine, hatščine, huritščine in urartščine, pa tudi indoevropskih jezikov, kot sta bila hetitščina in luvijščina. Klinopis je dal navdih za kasnejši semitski ugaritski alfabet in staroperzijski klinopis. Klinopis se je v novoasirskem obdobju (911–612 pr. n. št.) postopoma nadomestil s feničanskim alfabetom in v 2. stoletju n. št. popolnoma izginil. Njegovi zadnji sledovi so bili odkriti v Asiriji in Babiloniji. Vsebina zapisov je bila popolna neznanka, dokler ga niso v 19. stoletju začeli razvozlavati.
Geoffrey Sampson je dognal, da so "egipčanski hieroglifi nastali malo po sumerski pisavi in verjetno pod njenim vplivom".Geoffrey Sampson (1. januar 1990). Writing Systems: A Linguistic Introduction. Stanford University Press. str. 78–. ISBN 978-0-8047-1756-4. Pridobljeno 31. oktobra, 2011. Sampson ugotavlja, da je "splošna ideja za zapisovanje besed v Egipt prišla verjetno iz sumerske Mezopotamije".Geoffrey W. Bromiley (junij 1995). The international standard Bible encyclopedia. Wm. B. Eerdmans Publishing. str. 1150–. ISBN 978-0-8028-3784-4. Pridobljeno 31. oktobra 2011.Iorwerth Eiddon, Stephen Edwards in drugi. The Cambridge Ancient History (3d ed., 1970). str. 43–44. Za povezave med Egiptom in Mezopotamijo v obdobju izumljanja pisave je veliko dokazov. Standardna rekonstrukcija razvoja pisave umešča razvoj sumerskega protoklinopisa praviloma pred razvoj egipčanskih hieroglifov in domneva, da so se hieroglifi razvili pod vplivom klinopisa.Barraclough, Geoffrey; Stone, Norman (1989). The Times Atlas of World History. Hammond Incorporated. str. 53. ISBN 9780723003045.
Ocenjuje se, da se je med arheološkimi izkopavanji odkrilo od pol milijona"Cuneiform Tablets: Who's Got What?". Biblical Archaeology Review, 31 (2), 2005. Arhivirano iz izvirnika 5. julija 2014. do dva milijona klinopisnih tablic, od katerih je približno 30.000Watkins, Lee; Snyder, Dean (2003). The Digital Hammurabi Project (PDF). The Johns Hopkins University. Arhivirano iz izvirnika 14. julija 2014. -100.000 prebranih ali objavljenih. Največjo zbirko tablic ima Britanski muzej (okoli 130.000). Sledijo mu Muzej prednjeazijskih kultur v Berlinu, Muzej Louvre, Arheološki muzeji v Istanbulu, Nacionalni muzej Iraka, Babilonska zbirka v Yaleu (okoli 40.000) in Pennov muzej. Za njihovo preučevanje, prevajanje in objavo bo potrebnih nekaj stoletij, ker je na svetu samo nekaj sto strokovnjakov, sposobnih opraviti to delo.
Zgodovina
thumb|300px|Preglednica s prikazom progresivnega poenostavljanja klinopisnih znakov od arhaične (vertikalne) pisave do asirščine
Pisava je začela nastajati v mlajši kameni dobi približno takrat, ko se je začelo lončarstvo in so začeli na glinaste žetone zapisovati število živine ali blaga. Žetone so sprva vtisnili na površino okrogle posode za žetone in jih nato shranili v njej.W. Hallo; W. Simpson (1971). The Ancient Near East. New York: Harcourt, Brace, Jovanovich. str. 25. Žetone so postopoma nadomestile ravne, rahlo izbočene tablice, na katere so podatke zapisovali s pisalom iz trsja. Najstarejši tovrstni zapisi so se pojavili v Uruku konec 4. tisočletje pr. n. št. in se kmalu razširili po Bližnjem vzhodu.
Prva znana pripoved o iznajdbi pisave je v mezopotamski epski pesnitvi:
Ker so bila glasnikova usta težka in ni mogel ponoviti [sporočila], je gospodar Kulaba pobral kepo gline in nanjo kot na glinasto tablico napisal sporočilo. Pred tem na glino niso pisali.
— Sumerska epska pesnitev Enmerkar in gospodar Arate, okoli 1800 pr. n. št.Daniels, Peter T. (1996). The World's Writing Systems. Oxford University Press. str. 45. ISBN 9780195079937.Boudreau, Vincent (2004). The First Writing: Script Invention as History and Process. Cambridge University Press. str. 71. ISBN 9780521838610.
Klinopisni sistem pisave je bil v rabi več kot tri tisočletja in je od 31. stoletja pr. n. št. do 2. stoletja n. št. doživel več stopenj razvoja.Adkins 2003, str. 47. Nazadnje ga je v rimskem obdobju v celoti zamenjala abeceda in se od takrat ni več uporabljaj. Popolnoma razvozlan je bil šele v 19. stoletju, natančneje leta 1857.
Klinospis je v več kot dva tisoč let dolgem obdobju doživel znatne spremembe. Na spodnji sliki je prikazan razvoj znaka SAĜ – glava (Borger nr. 184, U+12295 𒊕).
left|frameless|upright=1.8|Razvoj klinopisnega znaka SAG – glava od leta 3000 do 1000 pr. n. št.
Stopnje razvoja: piktogram, ki se je risal okoli 3000 pr. n. št. zasukan piktogram iz obodobja okoli 2800–2600 pr. n. št. abstrakten glif v arhaičnem zapisu na spomeniku, okoli 2600 pr. n. št. znak, napisan na glinasti tablici, sodobnik zapisa v tč. 3 pozno 3. tisočletje pr. n. št. staroasirski ductus iz zgodnjega 2. tisočletja pr. n. št., prilagojen hetitščini poenostavljen znak, kot so ga pisali asirski pisarji od zgodnjega 1. tisočletja do izginotja klinopisa
Piktogrami in protoklinopisni znaki (okoli 3500 pr. n. št.) thumb|Tablica s praklinopisnimi piktogrami (Uruk III, konec 4. tisočletja pr. n. št.); domneva se, da gre za seznam sužnjev; roka v gornjem levem kotu predstavlja lastnikaCunningham, Lawrence S.; Reich, John J.; Fichner-Rathus, Lois (2014). Culture and Values: A Survey of the Western Humanities, Volume 1. Cengage Learning. str. 13. ISBN 978-1-285-45818-2.
Klinopis se je razvil v poznem 4. tisočletju pr. n. št. iz slikovne protopisave, naslednice bližnjevzhodnega računovodskega sistema žetonov. Žetoni so bili v rabi od 9. tisočletja pr. n. št. in priložnostno še v 2. tisočletju pr. n. št.Denise Schmandt-Besserat. "An Archaic Recording System and the Origin of Writing." Syro Mesopotamian Studies, 1 (1, 1977): 1–32. Zgodnje žetone s podobami živali, povezanimi s številkami, so odkrili v Tell Braku. Žetoni so datirani v sredino 4. tisočletja pr. n. št.Walker, C. (1987). Reading The Past Cuneiform. British Museum. str. 7-6. Domneva se, da so bile podobe na žetonih izvirna osnova za nekatere sumerske piktograme.Denise Schmandt-Besserat. "An Archaic Recording System in the Uruk-Jemdet Nasr Period". American Journal of Archaeology, 83 (1, januar 1979): 19–48.
thumb|left|250px|Tablica iz Kiša, apnenčasta tablica s piktogrami in zgodnjim klinopisom iz leta 3500 pr. n. št.; tablica je morda najstarejši znan primerek pisanja; Ashmolov muzej
Mezopotamsko obdobje "protoknjiževnosti" se je raztezalo približno od 35. do 32. stoletja pr. n. št. Prvo nedvoumno pisanje dokumentov se je začelo v obdobju Uruk okoli leta 3300 pr. n. št. Sledile so tablice iz obdobja Uruk III, odkrite v Džamdet Nasru in Suzi, pisane v protoelamščini in datirane v obdobje do okoli 2900 pr. n. št.Walker, C. (1987). Reading The Past Cuneiform. British Museum. str. 9. Piktogrami so se prvotno pisali s pisali na glinaste tablice od zgoraj navzdol ali se vklesali v kamen. Zgodnji slog pisave ni imel značilnih klinastih oblik potez.Walker, C. (1987). Reading The Past Cuneiform. British Museum. str. 7.
Posebni znaki, ki so pomenili imena bogov, držav, mest, ladij, ptic, dreves in drugega, se imenujejo determinativi in so se dodajali kot vodilo bralcu. Lastna imena so se običajno pisala v logografski obliki.
Arhaični klinopis (okoli 3000 pr. n. št.) thumb|Zgodnji piktogrami v arhaičnem klinopisu (do 2300 pr. n. št. so se pisali vertikalno)
Prve pisane tablice so bile povsem piktogramske, zato je nemogoče ugotoviti, v katerem jeziku so pisane. Na tablicah po letu okoli 2900 pr. n. št. so se začeli uporabljati tudi zlogovni elementi, ki jasno kažejo jezikovno zgradbo neindoevropskega aglutinativnega sumerskega jezika.Walker, C. (1987). Reading The Past Cuneiform. British Museum. str. 12. Prve tablice z zlogovnimi elementi so iz zgodnjega dinastičnega obdobja I-II okoli 2800 pr. n. št. in so pisane v sumerščini.Walker, C. (1987). Reading The Past Cuneiform. British Museum. str. 11-12. V tem času so se začeli uporabljati piktogrami za glasove, ki so omogočali zapisovanje abstraktnih pojmov in osebnih imen. Številni piktogrami so začeli izgubljati svojo izvirno funkcijo in začeli dobivati različne pomene, odvisno od konteksta. Število znakov se je s približno 1500 zmanjšalo na približno 600 znakov. Zapisi so postajali vedno bolj fonološki. Za preprečevanje dvoumnosti so se ponovno uvedli determinativi (bronasta doba II).
Najstarejši znani sumerski kralj, zapisan na glinasti tablici, je Enmebaragesi Kiški (vladal okoli 2600 pr. n. št.Walker, C. (1987). Reading The Past Cuneiform. British Museum. str. 13. Ohranjeni zapisi so vedno manj razdrobljeni in vedno bolj celoviti. Od konca predsargonskega obdobja je postala ustaljena praksa, da je vsaka mestna država začela datirati dokumente po letih-imenih vladanja svojih lugalov (kraljev).
Zgodnjedinastični klinopis (okoli 2500 pr. n. št.) thumb|right|Sumerski napis v arhaičnem spomeniškem slogu (okoli 26. stoletja pr. n. št.)