26 kantonov (francosko cantons, italijansko cantoni, retoromansko chantuns, v nemško govoreči Švici tradicionalno Stand, oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi état) so zvezne države članice Švicarske konfederacije. Izraz kanton je bil prvič uporabljen leta 1475 v Fribourškem aktu.Wilhelm Oechsli: Die Bezeichnungen der alten Eidgenossenschaft und ihrer Glieder. In: Jahrbuch für schweizerische Geschichte 41, 1916, S. 51–230 (Digitalisat), hier S. 78; danach
Seznam Kantoni so razvrščeni v vrstnem redu, enakem kot v zvezni ustavi.
Okr. Grb Kanton Pridru-žitev Glavno mesto Površina(km²) Prebivalstvo(2022)Generalisierte Grenzen 2023 Št. občin Uradni jezik(i) ZH 36px Zürich 1351 Zürich 1728,94 1.579.967 160 nemščina BE 36px Bern(Berne) 1353 Bern 5958,50 1.051.437 335 nemščina, francoščina LU 36px Luzern 1332 Luzern 1493,52 424.851 80 nemščina UR 36px Uri 1291 Altdorf 1076,53 37.317 19 nemščina SZ 36px Schwyz 1291 Schwyz 907,88 164.920 30 nemščina OW 36px Obwalden 1291 Sarnen 490,58 38.700 7 nemščina NW 36px Nidwalden 1291 Stans 275,85 44.420 11 nemščina GL 36px Glarus 1352 Glarus 685,31 41.471 3 nemščina ZG 36px Zug 1352 Zug 238,73 131.164 11 nemščina FR 36px Fribourg(Freiburg) 1481 Fribourg 1672,43 334.465 126 francoščina, nemščina SO 36px Solothurn 1481 Solothurn 790,46 282.408 106 nemščina BS 36px Basel-Stadt 1501 Basel 36,95 196.786 3 nemščina BL 36px Basel-Landschaft 1501 Liestal 517,67 294.417 86 nemščina SH 36px Schaffhausen 1501 Schaffhausen 298,42 85.214 26 nemščina AR 36px Appenzell Ausserrhoden 1513 Herisau (de facto) 242,84 55.759 20 nemščina AI 36px Appenzell Innerrhoden 1513 Appenzell 172,48 16.416 5 nemščina SG 36px St. Gallen 1803 St. Gallen 2028,20 525.967 105 nemščina GR 36px Graubünden(Grigioni/Grischun) 1803 Chur 7105,30 202.538 101 nemščina, retoromanščina,italijanščina AG 36px Aargau 1803 Aarau 1403,80 711.232 197 nemščina TG 36px Thurgau 1803 Frauenfeld 994,33 289.650 80 nemščina TI 36px Ticino 1803 Bellinzona 2812,15 354.023 106 italijanščina VD 36px Vaud 1803 Lozana 3212,02 830.431 300 francoščina VS 36px Valais(Wallis) 1815 Sion 5224,64 357.282 122 francoščina, nemščina NE 36px Neuchâtel 1815 Neuchâtel 802,16 176.571 27 francoščina GE 36px Ženeva(Genève) 1815 Ženeva 282,49 514.114 45 francoščina JU 36px Jura 1815/1979 Delémont 838,51 73.865 50 francoščina CH 36px Švica 1848 (zv.ustava) Bern (de facto) 41.290,69 8.815.385 2131 nemščina, francoščina,italijanščina, retoromanščina
Dvočrkovne kratice za švicarske kantone so v pogosti uporabi, npr. na avtomobilskih registrskih tablicah in na kodah ISO 3166-2 (s pridevkom »CH-«, npr. CH-SZ za kanton Schwyz).
Politični sistem Vsak kanton ima svojo ustavo in svoje zakonodajne, izvršne in sodne oblasti. Vsi kantoni imajo enodomni parlament (Veliki svet, Kantonalni svet, Deželni svet, Parlament, tudi Kantonalni parlament). Odvisno od kantona ima ta od 49 do 180 poslanskih sedežev. Kantonalno vlado (vladni svet, vlada, državni svet, odbor za poklicno etiko) sestavlja pet ali sedem članov, odvisno od kantona. Vsak kanton ima dvotirni sistem sodišč (prva stopnja: okrožno sodišče, okrožno sodišče, kantonalno sodišče, okrožno sodišče, regijsko sodišče, regijsko sodišče, kazensko sodišče, civilno sodišče; druga stopnja: višje sodišče, kantonsko sodišče, pritožbeno sodišče), pred katerim je arbitražni organ (mirovni sodnik, urad za mediacijo).
Vsa vladna področja, ki jih Švicarska zvezna ustava ne dodeli Konfederaciji ali jih ureja zvezni zakon, spadajo v pristojnost kantonov, na primer kantonalni zakon o državni in upravni organizaciji, šolski sistem, socialna pomoč, gradbeni zakon, policija, javni notar, kantonalni in komunalni davčni zakon, v veliki meri tudi zdravstveno varstvo, zakon o načrtovanju, sodna ustava in drugi. Tako zvezna vlada kot kantoni imajo na mnogih področjih pristojnosti. Tako kot nemške države so tudi kantoni izpeljani subjekti mednarodnega prava in lahko v okviru svojih pristojnosti sklepajo državne pogodbe med seboj (tako imenovani konkordati) ali s tujino.
Kantoni svojim občinam podelijo določeno stopnjo avtonomije. Ta je po navadi v vzhodni Švici večja kot v zahodni.
V dveh kantonih - Glarus in Appenzell Innerrhoden - ljudje sprejemajo kantonalne zakone na srečanju vseh državljanov oz. podeželske skupnosti. V kantonu Appenzell Innerrhoden so na Landsgemeinde izvoljeni tudi člani kantonalne vlade in kantonalna sodišča. V vseh drugih kantonih potekajo volitve in glasovanje na volilnih skrinjicah.
Zgodovina
Izvor besed in drugi izrazi Izraz kanton za člana Konfederacije je prvič dokumentiran leta 1475 Wilhelm Oechsli: Die Bezeichnungen der alten Eidgenossenschaft und ihrer Glieder. In: Jahrbuch für schweizerische Geschichte 41, 1916, S. 51–230 (Digitalisat), hier S. 78. ali 1467Dictionnaire Suisse romand. Particularités lexicales du français contemporain, redigiert von André Thibault, Carouge 1997, S. 197. v Fribourgu. Ker cantone v severni Italiji že od 11. stoletja pomeni 'del države', Walther von Wartburg domneva, da so besedo v današnjo zahodno Švico prinesli langobardski trgovci, kjer so jo nato sprejeli kot kanton v nemščini in kot canton v francoščini. Italijanski kanton je povečana oblika canto, kar pomeni 'vogal, rob, kot, kos, del'. Canto pa izhaja iz latinske canthus 'platišče kolesa', galskega izvora, iz proto-keltskih *kantos ('vogal, platišče').Walther von Wartburg: Französisches Etymologisches Wörterbuch, 2. Band. Leipzig/Berlin 1940, S. 227–234; Manlio Cortelazzo, Paolo Zolli: Dizionario Etimologico della Lingua Italiana. Bologna 1999, S. 288; Christoph Landolt: Kanton. Wortgeschichte vom 22. August 2019, hrsg. von der Redaktion des Schweizerisches Idiotikon|Schweizerischen Idiotikons.
Pred in ob besedi kanton - ta je v nemško govoreči Švici postajal vse bolj priljubljen od 17. stoletja in je postal uraden leta 1798 - je bilo in obstaja še več imen za člane Švicarske konfederacije.
Najzgodnejše uradno ime je bilo »Stett in Lender«. Zemljišča so v nekaterih kantonih ohranjena v »Landsgemeinde«, »Landrat«, »Landammann«, »Land statthalter«, »Landschreiber«, »Landgericht«, »Landesarchiv« ali »Landesbibliothek«. »Ort«, skupen izraz za »mesto« in »dežela«, je bil prvič najden leta 1426 v resoluciji sveta v Zürichu. Živi v zgodovinskem smislu »osemčlanska« in »trinajstčlanska konfederacija«. »Stand« () se je v 16. stoletju pojavilo kot nevtralen izraz za »mesto« in »deželo«, vrhunec uporabe pa je doseglo v 18. stoletju. Danes beseda zveni arhaično, vendar jo lahko najdemo v kombinacijah, kot sta »Ständemehr« in »Ständerat« na zvezni ravni, pa tudi v »Standeskommission«, »Standeskommission«, »Standeskommission« v uradnem jeziku nekaterih kantonov. »Staat« () je latinska ustreznica Stand. Širše se za kantone uporablja šele po letu 1800 in se zdaj uporablja v številnih izrazih, kot so »Staatsanwalt« - javni tožilec, »Staatsarchiv« - državni arhiv , »Staatsbeitrag« - državni prispevek, »Staatskanzlei« - državna pisarna, »Staatspersonal« - državno osebje, »Staatsrat« - državni svet, »Staatsschreiber« - državni uradnik, »Staatssteuer« - državni davek, »Staatsstrasse« - državna cesta, so pogosti.
Stara konfederacija Tako imenovani prakantoni, ki naj bi ustanovili Konfederacijo z zveznim pismom iz leta 1291, so Waldstätte Uri, Schwyz in Unterwalden. V stari konfederaciji so kantone pogosto imenovali Orte (kraj, mesto). Zato se v zvezi s širitvenimi fazami Švice govori o osmih starih Orten in trinajstih starih Orten (ali osemmestni in trinajstmestni konfederaciji). Zavezniki, ki niso bili polnopravni člani Konfederacije, so bili določeni kot pridruženi kraji (zugewandte Orte). Polnopravne članice in še bolj pridruženi kraji Konfederacije, so bile še vedno neodvisne države.
Helvetika V Helvetski republiki (1798–1803) se je izraz kanton manj uporabljal. V novonastali enotni državi so bili kantoni zgolj upravna okrožja brez avtonomije oz. posebnih pravic. Razmejitev je bila spremenjena, da bi ustvarili približno enako velike kantone in razbili stari red. Posledica tega so bili tudi kratkotrajni kantoni Säntis, Linth, Waldstätte, Oberland, Baden, Lugano in Bellinzona, od leta 1802 pa eno leto kanton Fricktal.
Posredovanje, obnova, regeneracija Z aktom o mediaciji iz leta 1803 se je število kantonov povečalo na 19, z dunajskim kongresom leta 1815 pa na 22. Pridruženi kraji, kot so republika Gersau, območje opatije Engelberg in drugi, so bili posameznim kantonom dodani proti njihovi volji. Leta 1833 se je kanton Basel-Landschaft v oboroženem spopadu ločil od kantona Basel-Stadt, hkrati pa se je kanton Ausserschwyz ločil od središča Schwyza (vendar to ni trajalo). Zadnje sledi teritorialne dodelitve dunajskega kongresa do danes so bile demokratično razčiščene leta 1979 z ustanovitvijo kantona Jura in leta 1994 s prenosom bernskega upravnega okrožja Laufen v kanton Basel-Landschaft, oba odcepljena iz kantona Bern; prihodnost bernske Jure bi lahko spet privedla do sprememb.
Država leta 1848
Ko je bila leta 1848 ustanovljena zvezna država, je bila suverenost kantonov omejena, področja, kot so zunanja politika, carine, valute in poštne storitve, pa so bila prenesena na zvezno oblast. Z industrializacijo in gospodarsko rastjo je postajalo državno življenje vse bolj zapleteno, zaradi česar je bila potrebna nadaljnja centralizacija in poenotenje materialnega prava na področjih, kot so civilno pravo, kazensko pravo, trgovinsko in gospodarsko pravo. Danes so področja, s katerimi lahko kantoni še vedno avtonomno upravljajo, precej omejena. Vse pogosteje se govori o »izvršilnem federalizmu«.
Struktura Število Danes je število kantonov 26, po drugih kriterijih pa 23, saj se šest kantonov (Obwalden, Nidwalden, Appenzell Innerrhoden, Appenzell Ausserrhoden, Basel-Stadt in Basel-Landschaft) iz zgodovinskih razlogov še vedno včasih imenujejo polkantoni. Od popolne revizije zvezne ustave leta 1999 veljajo za kantone s polovičnim glasom. Bundeskanzlei Bundesverfassung der Schweizerischen Eidgenossenschaft – Art. 142 Erforderliche Mehrheiten, Abs. 4, SR 101 Systematische Sammlung des Bundesrechts, Bundesversammlung der Schweizerischen Eidgenossenschaft To razlikovanje je pomembno le pri sestavi državnega sveta, saj ima vsak kanton po dva zastopnika v njem, polkantoni pa le po enega. To pa ne vpliva na notranjo avtonomijo.
Zaporedje Uradni vrstni red kantonov (glej seznam spodaj), kot se pojavlja v 1. členu zvezne ustave, sega v čas pred ustanovitvijo zvezne države. Najprej so našteti trije iz obdobja med 1815 in 1848Martin Körner: Vorort. In: Historisches Lexikon der Schweiz., ki jim sledijo drugi kantoni po vrstnem redu, po katerem so se pridružili.
Spremembe obstoja in ozemlja kantonov Člen 53 prvi odstavek BV se glasi: »Konfederacija ščiti obstoj in ozemlje kantonov«. Prizadevanja za spremembo prebivalstva in območja morajo potekati v ustavno urejenih postopkih.
Sprememba obstoja kantonov je mogoča v različnih oblikah: Giovanni Biaggini: BV Kommentar. 2. Auflage. Orell Füssli Verlag, Zürich 2017, ISBN 978-3-280-07320-9, S. 576. Vzpostavitev novega kantona iz delov obstoječega kantona. Edina prijava od leta 1848: Ločitev treh upravnih okrožij Severna Jura od kantona Bern in ustanovitev novega kantona Jura 1. januarja 1979. Kantonalne združitve. Dva poskusa ponovne združitve kantonov Basel-Stadt in Basel-Landschaft sta propadla v letih 1969 in 2014; v vsakem primeru je bil sprejet na kantonalnem referendumu kantona Basel-Stadt, kanton Basel-Landschaft pa ga je zavrnil. V kantonih Vaud in Ženeva so bile 2. junija 2002 zavrnjene ljudske pobude za združitev obeh kantonov.