Lev Semjonovič Vigotski (tudi Vygotskij, Vygodski )Kot otrok je bil Леў Сімхавіч Выгодскі (Lev Simhavič Vygodski). Pozneje (v letih 1917 in 1924) je svoje ime iz beloruske spremenil v rusko obliko, v priimku pa je d zamenjal s t., ruski razvojni psiholog, * 17. november 1896, Orša, Ruski imperij (danes Belorusija), † 11. junij 1934, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Delo
Vigotski sodi med utemeljitelje koncepta socialne kognicije. Čeprav velja za psihologa, kaže izpostaviti mnogo širši obseg njegovega interesa. Njegovo disciplinarno "umeščenost" nakazuje dejstvo, da je študij začel na medicini, da je ta študij kmalu zapustil in diplomiral na pravu, znanje pa je nabiral še kot študent zgodovine in filozofije. Leta 1925 je doktoriral na področju psihologije umetnosti, ki je tudi sicer - posebej področje gledališča, literature in jezika nasploh - predstavljala eno njegovih trajnih področij interesa. V dvajsetih letih 2O. stoletja se je v sovjetski Rusiji priključil krogu reformatorjev šole, ki je skušal razviti nov šolski sistem. Krog reformatorjev šole sta vodila Nadežda Krupska in takratni minister za šolstvo Anatolij Lunačarski.
Z namenom znanstveno podpreti reformne posege se je Vigotski zavzemal za oblikovanje nove znanosti o razvoju otroka - pedologije. V njenem okviru je razvil več konceptov. Poznane so njegove konceptualizacije razvojnih stopenj otroka (ob naslonitvi na Piageta jih je denaturaliziral); osnovnih in višjih oblik mišljenja; povezave mišljenja in govora; pomena okolja za razvoj osebnosti (pomena pristonosti idealnih form v okolju) itd. V polju edukacije je posebej poznan po konceptu območja bližnjega razvoja. Območje mogočega oz. bližnjega razvoja (rus. »зона ближайшего развития«)Ближайший dobesedno pomeni "najbližji", "sledeči", ki neposredno sledi, ki je v neposredni bližini, zraven. pomeni območje spoznavanja (reševanje nalog, problemov, razumevanje besedil...), ki ga otrok z določeno stopnjo spoznavnega razvoja lahko doseže le s pomočjo odraslega (ali tudi s pomočjo sovrstnika, ki je spoznavno bolj razvit), ne more pa ga doseči sam.
Vigotski izrazito poudarja pomen odraslega v razvoju otroka (vpliv okolja). V nasprotju z danes pogostim zavračanjem pomena učiteljev za spoznavni razvoj otrok (kot eden od utemeljiteljev socialnega konstruktivizma) trdi, da je razvoj intelektualnih sposobnosti v veliki meri odvisen od vodstva, usmerjanja in razlage učiteljice, učitelja.
Trdi, da je razvoj intelektualnih sposobnosti v veliki meri odvisen od dialoga z učiteljem, mentorjem. Po njegovem tako višji miselni procesi najprej potekajo kot socialna interakcija, šele nato se internalizirajo kot miselni procesi posameznika.
Bibliografija Popolni seznam Vigotskijevih zapisov in prevodov (ruščina)
Izbor
Psihologija izkustva, 1922 Zavest kot problem psihologije vedênja, esej 1925 Pedagoška psihologija, 1926 Zgodovinski smisel krize v psihologiji, 1927 Problem kulturnega razvoja otroka, esej, 1928 Osnovni problemi sodobne defektologije, 1929 v: Osnovi defektologije, Zavod za udžbenike i nastavna sredstva: Beograd, 1987. v: The fundamentals of defectologyThe collected works of L. S. Vygotsky. Vol. 2, Plenum: NY, London, 1993.
Konkretna psihologija človeka, esej 1929 Socialistično predrugačenje človeka, esej, 1930 Vprašanja defektologije, 1930 Vigotski in Gellerstein: Strukturna psihologija. Osnovni tokovi sodobne psihologije. 1930 Vigotski in Luria: Študije o zgodovini vedênja: Opica. Primitivnež. Otrok. 1930 Vigotski in Luria: Orodje in znak v razvoju otroka, 1930 Pedologija mladostnika, 1931 Zgodovina razvoja višjih psihičnih funkcij, 1931 Lekcije o psihologiji (Zaznava; Spomin; Mišljenje; Čustva; Domišljija; Problem volje), 1932 Igra in njena vloga v psihološkem razvoju otroka, esej, 1933 Mišljenje in govor, 1934 Mišljenje in govor, Pedagoška fakulteta: Ljubljana, 2010. (edicija: Temeljne razprave) Mišljenje i govor, Nolit: Beograd, 1977,1983. (nekoliko skrajšano besedilo) v: Problems of general psychologyThe collected works of L. S. Vygotsky. Vol. 1, Plenum: NY, London, 1993.
Besedila Vigotskega na spletu
v ruščini Сознание как проблема психологии поведения (1924/5) Исторический смысл психологического кризиса (1927) Проблема культурного развития ребенка (1928) Конкретная психология человека (1929) Этюды по истории поведения: Обезьяна. Примитив. Ребенок (idem) (1930) (soavtor z A. Lurijo) Орудие и знак в развитии ребенка (1930) (soavtor z A. Lurijo) История развития высших психических функций (1931) Лекции по психологии (1. Восприятие; 2. Память; 3. Мышление; 4. Эмоции; 5. Воображение; 6. Проблема воли) (1932) Проблема развития и распада высших психических функций (1934) Мышление и речь (idem, idem , idem) (1934)
v angleščini Lev Vygotsky archive, marxists.org:
v francoščini Miffre, Dr. Léon. Se former avec Vygotski. Nouvelle formation des professeurs des écoles. Compétences. Mastérisation. Editions Je Publie, 4e édition, 2009, .
Opombe
Kategorija:Ruski psihologi Kategorija:Ruski pedagogi Kategorija:Ruski filozofi Kategorija:Judovski znanstveniki Kategorija:Filozofi 20. stoletja Kategorija:Diplomiranci Državne univerze v Moskvi Kategorija:Ruski Judje Kategorija:Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva