Dogódek v matematični teoriji verjetnosti je situacija, ki se lahko zgodi v nekem verjetnostnem poskusu (tj. v poskusu, pri katerem je rezultat odvisen od naključja). Dogodek ponazorimo z množico elementarnih izidov tega poskusa. Temeljni problem verjetnostnega računa je računanje verjetnosti dogodka.

Zgled:

Za verjetnostni poskus vzemimo žrebanje števila med 1 in 20 (vključno). Primeri dogodkov, ki se pri tem lahko zgodijo so: A: »izžrebano je liho število« oziroma A = {1,3,5,7,9,11,13,15,17,19} B: »izžrebano število je manše od 7« oziroma B = {1,2,3,4,5,6} C: »izžrebano je število 13« oziroma C = {13}

Zaradi matematične doslednosti štejemo za dogodka tudi dva posebna primera: Nemogoč dogodek je dogodek, ki se nikoli ne zgodi. Ustreza mu prazna množica izidov. Označimo ga . Gotov dogodek je dogodek, ki se vedno zgodi. Ustreza mu univerzalna množica - tj. množica vseh možnih izidov. Označimo ga .

Računanje z dogodki Presek oziroma produkt Presek oziroma produkt dogodkov A in B je dogodek, ki se zgodi, kadar se zgodita hkrati dogodka A in B. Označimo ga ali ali .

Izraza presek in produkt se pri dogodkih uporablja kot sopomenki. Produktu dogodkov ustreza presek množic izidov obeh dogodkov.

Če je presek dogodkov A in B nemogoč , pravimo, da sta dogodka nezdružljiva (tj. se ne moreta zgoditi hkrati).

Unija oziroma vsota Unija dogodkov A in B je dogodek, ki se zgodi, kadar se zgodi vsaj eden od osnovnih dogodkov A oziroma B. Označimo ga . Uniji dogodkov ustreza unija množic izidov obeh dogodkov.

Unijo imenujemo tudi vsota dogodkov (oznaka ). Matematična terminologija je v tem primeru žal nekoliko nedosledna, zato: nekateri matematiki uporabljajo izraz vsota kot popolno sopomenko za izraz unija, drugi matematiki pa uporabljajo izraz vsota samo v primerih, ko gre za unijo nezdružljivih dogodkov.

Nasprotni dogodek Nasprotni dogodek je dogodek, ki se zgodi, kadar se dogodek A ne zgodi. Nasprotni dogodek označimo A'. Množica izidov nasprotnega dogodka je komplement množice izidov dogodka A.

Zgledi Oglejmo si verjetnostni poskus - met običajne igralne kocke. Opazujmo dogodke A: »pade liho število«, A = {1,3,5} B: »pade število manjše od 4«, B = {1,2,3} C: »pade število 6«, C = {6}

Oglejmo si rezultate nekaterih računskih operacij za te dogodke:

(dogodka A in C sta nezdružljiva)

Glej tudi verjetnostni račun verjetnost

Kategorija:Verjetnostni račun