1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Dogodki thumb|200px|Albert Einstein (na desni) v svojem najbolj kreativnem obdobju 2. januar - rusko-japonska vojna: ruska vojska v Port Arthurju se preda Japoncem. 22. januar - prva ruska revolucija: pokol udeležencev mirnega shoda pred Zimskim dvorcem v Sankt Peterburgu sproži val množičnih protestov po vsem Ruskem imperiju. 26. januar - v rudniku blizu Pretorije v Južni Afriki odkopljejo diamant Cullinan, največji do danes odkriti diamant. 10. marec - rusko-japonska vojna: japonske sile zavzamejo Mukden (današnji Šenjang) in dokončno preženejo Ruse iz Mandžurije. 10. marec - ustanovljen je nogometni klub Chelsea F.C. 11. maj - Albert Einstein odda svojo doktorsko disertacijo, v kateri poda teorijo Brownovega gibanja. Tekom leta 1905, ki ga označujejo za njegovo »leto čudežev«, izda še štiri članke, v katerih razvije posebno teorijo relativnosti in opiše fotoelektrični pojav s kvantizacijo. 13. maj - Mata Hari prvič nastopi v Parizu. 15. maj - z odkupom 110 akrov zemljišča v Nevadi je ustanovljen Las Vegas. 7. junij - norveški parlament razdre zvezo s Švedsko, s čimer postane Norveška neodvisna država. 5. september - s podpisom pogodbe v Portsmouthu se konča rusko-japonska vojska. 10. september - v Ljubljani je slovesno odkrit Prešernov spomenik. 17. september - v Celju slavnostno odprejo drugo šolsko poslopje (danes domovanje III. OŠ Celje). 30. oktober - ruski car Nikolaj II. je prisiljen sprejeti prvo rusko ustavo, ki vključuje ustanovitev državnega zbora (ruske Dume). 28. november - irski nacionalist Arthur Griffith ustanovi stranko Sinn Féin.
Rojstva
thumb|150px|Henry Fonda
8. januar - Carl Gustav Hempel, nemški filozof in logik († 1997) 15. januar - Lev Genrihovič Šnireljman, ruski matematik († 1938) 1. februar - Lloyd Viel Berkner, ameriški fizik, inženir († 1967) 2. februar - Ayn Rand, rusko-ameriška pisateljica in filozofinja († 1982) 11. februar - Bratko Kreft, slovenski dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar, filmski režiser († 1996) 18. marec - Thomas Townsend Brown, ameriški fizik († 1985) 26. marec - Viktor Frankl, avstrijski nevrolog in psihiater († 1997) 20. april - Albrecht Otto Johannes Unsöld, nemški astronom († 1995) 16. maj - Henry Jaynes Fonda, ameriški filmski igralec († 1982) 24. maj - Mihail Aleksandrovič Šolohov, ruski pisatelj, nobelovec († 1984) 21. junij - Jean-Paul Sartre, francoski filozof, dramatik, pisatelj († 1980) 25. julij - Elias Canetti, judovski pisatelj, nobelovec 1981 († 1994) 5. avgust - Artem Mikojan, armenski letalski konstruktor († 1970) 16. avgust - Marian Rejewski, poljski matematik, kriptolog († 1980) 25. avgust - Favstina Kowalska, poljska redovnica in svetnica († 1938) 3. september - Carl David Anderson, ameriški fizik švedskega rodu, nobelovec († 1991) 23. oktober - Felix Bloch, švicarsko-ameriški fizik, nobelovec († 1983) 10. november - Stane Kregar, slovenski slikar, duhovnik, učitelj in prešernov nagrajenec († 1973) 7. december - Gerard Peter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu († 1973)
Smrti 14. januar - Ernst Karl Abbe, nemški fizik (* 1840) 24. marec - Jules Verne, francoski pisatelj (* 1828) 8. maj - Josip Juraj Strossmayer, hrvaški škof in politik (* 1815) 18. junij - Per Teodor Cleve, švedski kemik in geolog (* 1840) 11. julij - Muhammad Abduh, egipčanski islamski modernist (* 1849) 14. julij - Janez Trdina, slovenski pisatelj (* 1830) 6. avgust - Anton Ažbe, slovenski slikar (* 1862) 29. december - Charles Tyson Yerkes, ameriški poslovnež (* 1837)
Nobelove nagrade Fizika - Philipp Eduard Anton von Lenard Kemija - Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer Fiziologija ali medicina - Robert Koch Književnost - Henryk Sienkiewicz Mir - Bertha von Suttner
*