thumb|180px|Naprava Magnavox Odyssey, prva igralna konzola za domačo uporabo, na kateri teče Pong, prva komercialno uspešna videoigra
Vídeoígra (ali vídeo ígra) je elektronska igra, pri kateri igralec z vmesnikom upravlja elektronsko napravo, na kateri igra teče, ta pa mu posreduje odziv v video obliki. Danes videoigre poganja širok izbor naprav, ki se z generičnim izrazom imenujejo »platforme«, kot so osebni računalniki, igralne konzole ali arkadni avtomati. Razpon platform sega od velikih osrednjih računalnikov do majhnih prenosnih naprav.
Vhodna naprava, s katero igralec upravlja dogajanje, se imenuje kontroler; njegova oblika in nabor funkcij sta odvisna od platforme in igre, za katero je namenjen. Igre uporabljajo poleg prikazovalnika videa še druge načine za posredovanje informacij igralcu; splošno razširjen je zvok, ki ga predvajajo s pomočjo zvočnikov ali slušalk. Vse te naprave se označuje s skupnim izrazom igralni pripomočki, čeprav niso nujno namenjeni izključno igranju (npr. tipkovnica in računalniška miška, ki se tudi sicer uporabljata za delo z računalnikom).
Prve videoigre so se pojavile v sredini 20. stoletja. Dejavnost razvoja in trženja videoiger se je resneje pričela z igro Pong v sedemdesetih letih 20. stoletja in je danes ena najpomembnejših panog zabavne industrije. Leta 2004 je bil trg z videoigrami po ocenah vreden 10 milijard ameriških dolarjev in prinašal več zaslužka od Hollywoodske filmske industrije..
Zgodovina Začetki
Angleški filozof, matematik in računalnikar Charles Babbage je že v 19. stoletju trdil, da bi lahko njegov mehanski računalnik igral igro križci in krožci. Zamisel se je uresničila čez slabo stoletje, leta 1951, na Illiacu, enem prvih elektronskih računalnikov. Dejstvo, da lahko elektronski stroj premaga človeka, je poželo navdušenje. Na Brookhavenskem narodnem laboratoriju, ameriškem inštitutu za atomske raziskave, je William Higinbotham leta 1958 izdelal prvo računalniško igro imenovano Tennis for Two. Pri tem je na osciloskop (napravo, ki prikazuje časovni potek električne napetosti) priključil analogni računalnik Donner in ustvaril računalniški tenis. Tri leta kasneje so Wayne Wutanen, Martin Graetz in Stephen R. Russel izdelali prvo vesoljsko strelsko igro za dva igralca, imenovano Spacewar!. Igralec je moral pri igri le udarjati po tipkah; kasneje je bila igralnost izboljšana z oteževanjem manevriranja vesoljskih raket. Spacewar! so javno predstavili maja 1962, ob dnevu odprtih vrat na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa. Obiskovalci so bili navdušeni, igra pa se je hitro razširila in v ameriških raziskovalnih ustanovah.
Televizijske igre
V času, ko je nastal Spacewar!, so nastale tudi prve videoigre, ki jih je bilo mogoče igrati na televizorju. Ralph Baer se je z njimi začel ukvarjati leta 1966. Med drugimi je razvil igro tenisa, ki je kasneje postal znan kot Pong, ena prvih arkadnih iger. Delal je pri podjetju Sanders Associates, ki se je ukvarjalo z vojaško opremo. Ameriški vojski so tako nameravali prodati interaktivne igre, kot je tenis in simuacija streljanja, da bi vojaki z njimi urili reflekse, vendar do kupčije ni prišlo. Videoigre so sprva igrali le tisti, ki so imeli dostop do velikih in dragih računalnikov. Nolan Bushnell je preoblikoval Spacewar! in leta 1971 naredil prvi igralni avtomat, Computer Space, ki je omogočil večjo dostopnost videoiger. Bushnell je ustanovil podjetje Atari, za avtomat preoblikoval še računalniški tenis in ustvaril legendarno igro Pong.
V 60. letih mnogo računalnikov še ni imelo grafične kartice, zato so nastale besedilne igre v obliki računalniškega izpisa, natisnjenega ali prikazanega na ekranu. Igralec je v tovrstnih igrah prebral opis svojega položaja, vtipkal ukaz in počakal na naslednji izpis, na katerem je pisalo, kaj se je v igri zgodilo.
Pojav grafičnih iger
Na začetku osemdesetih let sta zakonca Roberta in Ken Roberts ustvarila Mystery House, prvo pustolovščino, opremljeno s slikami in s tem prvo grafično igro. Ustanovila sta Sierro, eno največjih založb računalniških iger, ki je kasneje izdala King's Quest, prvo pustolovščino z animiranimi liki, po njegovem uspehu pa še Space Quest, Monkey Island in Indiana Jones. Prva slovenska pustolovščina, Kontrabant, je izšla leta 1984.
Dungeon Master iz leta 1987 je bil prvi primer igranja domišljijskih vlog v resničnem času - za interakcijo z okoljem več niso bili potrebni pisni ukazi, ampak zgolj upravljanje vmesnika. Ko se je prikazal nasprotnik, ga je bilo potrebno premagati ali pa bežati, časa za premislek in vpis naslednjega ukaza pa ni bilo več. Igralec je lahko z likom tudi preiskoval okolje in delal s predmeti. Kmalu so igro priredili tudi za osebni računalnik, različica za Amigo je bila prva računalniška igra z interaktivnim stereo zvokom - igralec je lahko slišal, iz katere smeri prihaja pošast, ki ga bo napadla.
Pojavile so se nove zvrsti iger – simulacija letenja Flight Simulator, strateške igre Utopia, The Battle of the Bulge, M.U.L.E., Irata, Elite, SimCity, Civilization in prve igre s sporno vsebino – Death Race 2000 (1976), The Land of the Lounge Lizards (1987) in Custer's Revenge (1982).
Tetris je ena najuspešnejših iger vseh časov. Leta 1985 si jo je zamislil Aleksej Pažitnov, uslužbenec Računalniškega središča Akademije znanosti v Moskvi. Kmalu je Tetris postal znan tudi na Zahodu. Pred njim je podoben uspeh doživel Pac-Man, za njim pa je leta 1989 na prodajne police prišel Prince of Persia, ki ga je ustvaril Jordan Mechner. Igra je bila znana predvsem zaradi svoje gladke animacije in je močno vplivala na nastajajoči žanr akcijskih pustolovskih iger in začel eno najbolj znanih serij videoiger. Prva večigralna strelska igra je bila MIDI Maze, vendar so večji dolgoročni vpliv na žanr imele igre Wolfenstein 3D, Doom in Quake.
Razvoj industrije videoiger
Leta 1983 se je industrija videoiger zlomila, predvsem, ker so se potrošniki zaradi velikih količin nekakovostnih iger obrnili k drugim oblikam zabave. Eden simbolov takratnega zloma je bila igra E.T. the Extra-Terrestrial, ki je bila polom zaradi prevelike količine proizvedenih kopij, slabe sprejetosti in velikega števila vrnjenih kopij in je deloma vodila do propada podjetja Atari.http://www.archive.org/stream/electronic-games-magazine-1985-01/Electronic_Games_Issue_35_Vol_03_11_1985_Jan#page/n29/mode/2up
1983 je Japonsko podjetje Nintendo, ki je sicer izdelovalo igralne karte, ustvarilo konzolo Family Computer (ファミリーコンピュータ), ki se je 1985 s svojim izidom izven japonske preimenoval v Nintendo Entertainment System oziroma NES. S svojim varnostnim sistemom Nintendo Seal Of Quality je Nintendo preprečeval igranje iger brez licence ter obvezal proizvajalce iger, da so ustvarjali največ 5 iger na leto zgolj za NES in da so Nintendu izplačali visoke premije za vsako prodano igro. Vrhovno sodišče ZDA je leta 1991 sodilo, da je imel Nintendo zaradi omenjenega varnostnega sistema nezakonit monopol.
Potem ko je Nintendo prekinil pogodbo s Sonyem za razvoj CD-ROM enote za NESov naslednik, Super Nintendo Entertainment System, in se obrnil k podjetju Philips, je Sony 1994 na Japonskem izdal svojo prvo igralno konzolo, PlayStation. PlayStation je s svojimi strojnimi kvalitetami ustvaril mnoge še danes priljubljene franšize kot so Metal Gear Solid, Gran Turismo, Resident Evil, Grand Theft Auto, Medal of Honor in Tomb Raider. S poudarkom na igrah, namenjenih starejšim igralcem, je PlayStation pomagal razširiti trg.http://www.nytimes.com/1998/05/25/business/sony-comes-on-strong-in-video-game-war.html?pagewanted=2&src=pm Postopoma je z inovativnimi igrami in vrhunsko strojno opremo PlayStation postal najbolj znana in najbolj prodana serija konzol.
Leta 2004 je bil trg z videoigrami po ocenah vreden 10 milijard ameriških dolarjev in je sčasoma v ZDA po zaslužku prekosil filmsko industrijo. Od 2005 do 2009 je še izboljšala svoje tržno stanje. Tudi po svetovni finančni krizi konec prvega desetletja enaindvajsetega stoletja je bila industrija videoiger ena izmed redkih dejavnosti, ki je kriza ni pretirano prizadela.
Zvrsti videoiger
thumb|220px|Open arena je prvoosebna akcijska strelska igra za osebni računalnik, izdana kot prosto programje. Glede na vsebino in način igranja so videoigre igre razvrščene v žanre. Marsikdaj je uvrstitev določene igre težavna, saj lahko ta vsebuje elemente različnih žanrov.
akcijske videoigre: igre, ki so naravnane bolj akcijsko, mednje spadajo predvsem strelske in pretepaške igre. arkadne igre so preproste, intuitivne igre, ki preizkušajo predvsem igralčevo spretnost in se njihova težavnost z napredovanjem v igri viša. šuterji so strelska podzvrst arkadnega akcijskega žanra videoiger (angleški izraz Shoot 'em up, krajše Shump), ki jih ne gre zamenjevati s prvoosebnimi streljačinami. Zlato dobo so doživljali v 1980. in 1990. letih, ko so prevladovali na avtomatih v takratnih igralnicah. V 21. stoletju so še vedno prisotni, toda bolj kot tržna niša, ki je še vedno upoštevana, a ne prevladuje po splošni popularnosti. pustolovske videoigre ali pustolovščine: osredotočajo se na reševanje ugank in raziskovanje, pogosto je dogajanje postavljeno v tuje, izmišljeno okolje. Igra podaja igralcu namige, s pomočjo katerih mora pravilno kombinirati predmete in reševati uganke, preden se lahko premakne v naslednje območje. Delijo se na tretjeosebne, po navadi bolj akcijsko naravnane, in tiste z vmesnikom »pokaži in klikni«. Poznamo tako tekstovne kot grafične pustolovščine ali v 21. stoletju pogosteje kot zmes obojega. igranje vlog ali RPG (): v igrah igranja vlog je večji poudarek na izdelavi in razvoju lika, ki je postavljen v namišljen svet. Igranje vlog ima mnogo podkategorij, največje so fantazijsko igranje vlog (FRP, angleško fantasy role-playing), ki črpa iz fantazijske literature in masivno večigralsko spletno igranje vlog (MMORPG, tudi MMO, angleško massively multiplayer online role-playing game), kjer je poudarek na velikem številu igralcev in povezanosti z medmrežjem. simulacijske videoigre: igre, ki simulirajo aktivnost iz resničnega sveta. Priljubljeni so simulatorji upravljanja z vozili (kot so letalske in avtomobilistične simulacije), obstajajo pa tudi poslovne simulacije, pri katerih igralec gradi uspešno podjetje v določeni industriji, in simulacije resničnega življenja. športne videoigre: igre, ki simulirajo športne aktivnosti. Najbolj znan založnik tovrstnih iger je Electronic Arts s serijo EA Sports, njihove najbolj znane stvaritve pa FIFA, NBA in NHL. Med športne igre se uvrščajo tudi igre, ki simulirajo poslovno plat športa; v njih igralec prevzame vlogo menedžerja moštva. Dirkalne igre so podzvrst športnih. Poznamo tako dirkalne simulacije s podrejenostjo posnetku resničnih razmer, bolj arkadne dirke z večjo svobodo in poznamo tudi futuristično dirkanje kjer gre bolj za izmišljeno dogajanje brez kakršnekoli zaslombe na realizmu. strateške videoigre: zahtevajo logistične in taktične sposobnosti za učinkovito izkoriščanje virov, s katerimi igralec gradi enote in infrastrukturo ter z njihovim upravljanjem poskuša poraziti nasprotnika. Strategije se delijo na potezne in realnočasovne. Pri potezni strategiji se igralci izmenjujejo v potezah: naenkrat se izvedejo ukazi le enega igralca. Realnočasovna strate poteka v realnem času - ukazi igralcev se izvajajo hkrati. Najbolj so igrane na osebnih računalnikih, čeprav so prisotne tudi na konzolah.