thumb|right|250px|Vesoljski teleskop Hubble (HST) v tiru okrog Zemlje. thumb|right|250px|Pregled vesoljskih observatorijev, ki delujejo na področju elektromagnetnega valovanja.
Vesoljski observatorij (tudi vesoljski teleskop) je naprava (umetni satelit), ki se nahaja v vesoljskem prostoru in se uporablja za opazovanje planetov, galaksij in drugih nebesnih teles. Po vrsti sredstva, ki se uporablja za opazovanje, jih lahko ločimo na
observatorije za opazovanje s pomočjo elektomagnetnega valovanja radijski valovi mikrovalovi infrardeče sevanje vidna svetloba ultravijolično sevanje rentgenski žarki gama žarki
observatorije za opazovanje s pomočjo osnovnih delcev observatorije za opazovanje s pomočjo gravitacijskih valov (načrtovani)
V vesolje so izstrelili že večje število satelitov, ki služijo kot vesoljski observatoriji. Na površini Zemlje je vpliv ozračja na sliko nebesnega telesa izredno velik. Nekateri daljnogledi na površini Zemlje poskušajo to sliko popraviti s pomočjo adaptivne optike. Pri daljnogledih, ki krožijo nad ozračjem, teh vplivov ni. Razen tega vesoljski daljnogledi delujejo tudi na področjih elektromagnetnega valovanja, ki so zunaj področja vidne svetlobe in radijskega valovanja. Astronomija, ki opazuje v področju rentgenskih žarkov je skoraj nemogoča na površini Zemlje. To je sedaj možno izvajati z uporabo daljnogledov, ki delujejo na področju rentgenskega valovanja (primera Rentgenski observatorij Chandra in XMM-Newtonov observatorij. Na površini Zemlje je tudi opazovanje v področju ultravijoličnega in infrardečega sevanja skoraj nemogoče.
V splošnem lahko delimo vesoljske observatorije na tiste, ki opazujejo celotno nebo, in na tiste, ki opazujejo samo določen del neba. Načrtujejo še izstrelitve večjega števila novih vesoljskih observatorijev.
thumb|right|250px|Glavni deli vesoljskih daljnogledov Spitzer, Hubble in XMM. V naslednji razpredelnici so navedeni nekateri vesoljski obsevatoriji, ki zaznavajo in obdelujejo elektromagnetno valovanje.
ime vesoljskegaobservatorija pričetek delovanja konec delovanja področje elektromagnetnegavalovanja upravljavec tirnica(nad površino Zemlje)Raziskovalec radijskega valovanja A / B (Radio Astronomy Explorer)1968 / 1973 1977 radijski valoviUhuru (SAS-1)19701973 rentgenski žarki NASA 531 – 572 kmAstronomski observatorij v tirnici (Orbiting Astronomical Observatory 3 aliCopernicus)19721981 ultravijolično sevanje, rentgenski žarki NASA713 – 724 kmMednarodni raziskovalec ultravijoličnega sevanja (International Ultraviolet Explorer ali IUE)1978 1996 ultravijolično sevanje NASA, ESA, SERC (Science and Engineering Research Council ali SERC) 32050 – 52254 kmIRAS1983 1983 infrardeče sevanje NASA1000 – 70500 kmEXOSAT19831986 rentgenski žarki ESA 347 – 191709 kmVesoljski observatorij za infrardeče sevanje (Infrared Space Observatory ali ISO)19951998 infrardeče sevanje ESA1000 –70500 kmCOBE 19891993 mikrovalovi NASA 900 kmObservatorij Compton za gama žarke (Compton Gamma Ray Observatory ali CGRO)1991 2000 gama žarki NASA362 – 457 kmROSAT19901999 rentgenski žarkiDLR (Deutsches Zentrum für Luft- und Raumfahrt) in NASA 580 kmYohkoh19912001 rentgenski žarkiISAS (Institute of Space and Astronautical Science)BeppoSAX19962002 rentgenski žarkiASI (Agenzia Spaziale Italiana)Raziskovalec za ekstremne ultravijolične žarke (Extreme Ultraviolet Explorer ali EUVE)19922001ultravijolično sevanje NASA515 – 527 kmRaziskovalec ekstremnega ultravijoličnega sevanja (Far Ultraviolet Spectroscopic Explorer ali FUSE)19992007 ultravijolično sevanje NASA752 – 767 kmVesoljski teleskop Hubble1990 vidna svetloba, ultravijolično in infrardeče sevanjeNASA, ESA586,47 – 610,44 kmSončev in heliosferni observatorij (Solar and Heliospheric Observatory ali SOHO)1995 vidna svetloba, ultravijolično sevanje NASA, ESAChandra1999 rentgenski žarki NASA9942 – 140000 kmXMM-Newtonov observatorij1999 rentgenski žarki ESA7365 – 114000 kmWMAP2001 mikrovalovi NASA Lagrangeeva točka L2Integral (International Gamma Ray Astrophysics Laboratory ali INTEGRAL – Mednarodni astrofizikalni laboratorij za gama žarke)2002 gama žarki ESA639 – 153000 kmRaziskovalec razvoja Galaksije (Galaxy Evolution Explorer ali GALEX)2003 ultravijolično sevanje NASA691 – 697 kmSpitzerjev vesoljski teleskop2003 infrardeče sevanje NASA0,98 – 1,02 a.e.ASTRO-E (Suzaku)2005 rentgenski žarkiJAXA (Japan Aerospace Exploration Agency)550 kmSTEREO2006 ultravijolično sevanje NASACOROT2006 vidna svetlobaCNES/ESA (Centre_national_d’études_spatiales ali CNES)872 – 884 kmVesoljski teleskop Kepler2009 vidna svetloba, infrardeče sevanje NASA satelit v heliocentični tirnici sledi ZemljiPlanck2009 mikrovalovi ESA Lagrangeeva točka L2Vesoljski teleskop Herschel2009 infrardeče sevanje ESA Lagrangeeva točka L2Vesoljski teleskop Jamesa Webba2015 (načrtovano) infrardeče sevanje NASA, ESA, CSAVesoljski teleskop Darwin2015 (načrtovano) infrardeče sevanjeESAVesoljska misija interferometrije (Space Interferometry Mission)2015 (načrtovano)NASAIskalec zemeljskih planetov Terrestrial Planet Finder)2020 (načrtovano)NASA
V spodnji razpredelnici pa so navedeni nekateri, ki zaznavajo osnovne delce.
ime vesoljskegaobservatorija pričetek delovanja konec delovanja tirnica upravljavecAstrofizikalni laboratorij za visoke energije 3 (High Energy Astrophysics Observatory 3 ali HEAO 3)1979 1981 486,4 – 504,9 km NASAAstromag Free-Flyer (HEAO 3)2005 - 500 km NASAPayload for Antimatter Matter Exploration and Light-nuclei Astrophysics (Payload for Antimatter Matter Exploration and Light-nuclei Astrophysics ali PAMELA)2005 - 500 km ISA, INFN, RSA, DLR in SNSB
V naslednji razpredelnici pa sta vpisana še dva načrtovana vesoljska daljnogleda, ki bosta zgrajena tako, da bosta lahko zaznavala gravitacijske valove (trenutno sta še samo načrtovana): Ime vesoljskegaobservatorijaPričetek delovanjaKonec delovanja TirnicaUpravljavec Laserska interferometrična antena (Laser Interferometer Space Antenna ali LISA)1918 ? - solarna tirnica (okoli 1 a.e. od Sonca, sledila bo Zemlji na stalni oddaljenosti) NASA Observatorij za lasersko interferometrijo gravitacijskega valovanja (Laser Interferometer Gravitational-Wave Observatory ali LIGO)1918 ? - - NSF
Opombe
Kategorija:Vesoljski daljnogledi Kategorija:Astronomska opazovanja Kategorija:Opazovalna astronomija