Julija Bračič, slovenska pisateljica, * 24. januar 1913, Zgornje Poljčane, † 20. junij 1994.
Napisala je več povesti, ki temeljijo na tradiciji mohorjansko-večerniške proze.
Življenje in delo Zaradi slabega gmotnega položaja se je morala po nižji gimnaziji odpovedati nadaljnjemu šolanju. Službovala je kot uradnica in kasneje vodila cvetličarno v Celju.
Med časom svojega dela v Ljubljani je bila članica literarnega krožka Ognjišče, katerega so sestavljali pozneje znani književniki: Helena Jaklič, Emilijan Cevc, Janko Moder, Zorko Simčič in drugi.
Med 2. svetovno vojno je bila zaprta in izgnana na Hrvaško, kjer je sodelovala v NOB. Po vojni je bila invalidsko upokojena. Od leta 1953 do svoje smrti je živela pri Svetem Vidu v Malinski na otoku Krku.
Julija Bračič je pisala krajšo prozo in povesti. Opisovala je predvsem kmečko okolje na Štajerskem. Njene junakinje so ženske iz revnih okolij, ki iščejo srečo, a je ne najdejo, ali pa je ta le kratkotrajna. Za svojo prvo povest Razdrti mostovi, ki je izšla leta 1943, je prejela Finžgarjevo nagrado.
Proza - povesti
Razdrti mostovi (1943) Grenka roža (1944) Zaprta vrata (1945) Graščinski stradarji (1950)
Viri F. Buttolo, Umrla pisateljica Julija Bračič, Večer 1994; Spomin na pisateljico Julijo Bračič; Pisateljica Julija Bračič (1913 - 1994); Adrijan Lah, 1997: Mali pregled lahke književnosti. Ljubljana, Založba Rokus.
Kategorija:Slovenski pisatelji