Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile. V limiti klasične mehanike lahko za inercialni opazovalni sistem vzamemo vsak sistem, ki se giblje nepospešeno, torej sistem, ki ne pospešuje ali zavira in se ne vrti.
Klasična mehanika
V klasični mehaniki lahko za inercialni opazovalni sistem vzamemo vsak opazovalni sistem, ki se giblje s konstantno hitrostjo, a pod pogojem, da je ta hitrost zanemarljiva v primerjavi s hitrostjo svetlobe. V inercialnem opazovalnem sistemu veljajo Newtonovi zakoni gibanja.
Opis gibanja v poljubnem inercialnem opazovalnem sistemu se z Galilejevo transformacijo prevede v opis gibanja v drugem inercialnem opazovalnem sistemu, ki se giblje s stalno hitrostjo glede na prvega.
Posebna teorija relativnosti
Posebna teorija relativnosti se ukvarja s primeri, ko hitrost gibanja ni zanemarljiva v primerjavi s hitrostjo svetlobe. Opis gibanja v poljubnem inercialnem opazovalnem sistemu se prevede v opis gibanja v drugem inercialnem opazovalnem sistemu, ki se giblje s stalno hitrostjo glede na prvega, z Lorentzevo transformacijo, ki je razširitev Galilejeve transformacije.
Splošna teorija relativnosti
Splošna teorija relativnosti postavlja dodaten pogoj, ki ga mora sistem izpolnjevati, da je inercialen: sistem mora biti dovolj daleč od teles z veliko maso, tako da v njem ni gravitacijskega polja.
Viri
Strnad, Janez (1977), Fizika, 1. del. Mehanika, toplota, Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 18, 29. Strnad, Janez (1981), Fizika, 3. del. Posebna teorija relativnosti, kvantna fizika, atomi, Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 13-15.
Kategorija:Mehanika Kategorija:Relativnost Kategorija:Koordinatni sistem