Vroclav

thumb|300px|right|Vroclav na Poljskem thumb|300px|right|Mestna hiša v Vroclavu thumb|300px|right|Osrednji mestni trg thumb|300px|Vroclav

Vroclav (šlezijsko in , , , ) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri. Je prestolnica Spodnješlezijskega vojvodstva in pomembno izobraževalno, prometno ter industrijsko središče ter sedež rimskokatoliške nadškofije. Mesto je leta 2022 štelo 675.000 prebivalcev v ožjem mestnem in okrog milijon in četrt v širšem metropolitanskem območju.

Vroclav je zgodovinska prestolnica Šlezije in Spodnje Šlezije. Zgodovina mesta sega več kot 1000 let nazaj; skozi zgodovino je bilo pod poljsko, češko, avstrijsko, prusko in nemško oblastjo, dokler ni leta 1945 takoj po drugi svetovni vojni ponovno postalo del Poljske.

Vroclav je univerzitetno mesto z več kot 130.000 študenti, zaradi česar je eno najbolj mladim usmerjenih mest v državi. Vroclav ima številne zgodovinske znamenitosti, vključno z Glavnim trgom, Stolnim otokom, Mostom ljubezni, Vroclavsko opero, Narodnim muzejem in Dvorana stoletnice, ki je uvrščena na seznam svetovne dediščine UNESCO. Vroclavski palčki so glavna turistična atrakcija in so postali simbol Vroclava. V mestu je živalski vrt, najstarejši živalski vrt na Poljskem.

Vroclav je GaWC (Globalization and World Cities Research Network) uvrstil med mesta z globalno zadostnostjo. Na lestvici evropskih mest in regij prihodnosti za leto 2021, ki jo je pripravila fDi Intelligence, se je uvrstilo na 1. mesto med vsemi srednje velikimi in majhnimi mesti. Mesto je dom nogometnega kluba Śląsk Wrocław in je leta 2012 gostilo evropsko nogometno prvenstvo. Leta 2016 je bilo mesto evropska prestolnica kulture in svetovna prestolnica knjige, gostilo pa je tudi gledališke olimpijske igre in podelitev evropskih filmskih nagrad. Leta 2017 je mesto gostilo svetovne igre. Leta 2019 je bilo imenovano za UNESCO-vo mesto literature.

Imena in etimologija

Izvor imena mesta je predmet razprav. Dolgo je veljalo prepričanje, da je mesto dobilo ime po češkem vojvodi Vratislavu I. iz češke dinastije Přemyslov, ki je vladal med letoma 915 in 921. Vendar pa tej tezi nasprotuje dejstvo, da so Čehi prevzeli nadzor nad vroclavskim gródom šele okoli leta 945.

Najzgodnejše zabeležene omembe imena mesta, ki jih najdemo v Thietmarjevi kroniki (Wrotizla, Wordisclavia, Wortizlania, Vaurtizlau), napisani okoli leta 1000, kažejo na fonetično obliko prvotnega imena mesta kot Vroclav, ki izhaja iz staropoljskega imena Vroclav/Varcisław. Po mnenju raziskovalcev je bilo to ime ustanovitelja mesta, ki ga je Edmund Małachowicz identificiral kot vojvodo iz družine Włost iz Niemcze.

Zaradi fonetičnih sprememb se je ime kasneje skrajšalo na Wrocław, prvič zabeleženo leta 1175 v latinizirani obliki Wrezlaw, razširilo pa se je v 13. stoletju. Prav tako se je v 12. stoletju začela pojavljati češko vplivana in latinizirana oblika Vratislavia. Prvi mestni občinski pečat je bil vklesan s Sigillum civitatis Wratislavie.

Do 15. stoletja so se začele uporabljati zgodnjenevovisokonemške različice imena Breslau. Kljub opaznim razlikam v črkovanju so številne nemške oblike še vedno temeljile na prvotnem zahodnoslovanskem imenu mesta, pri čemer je bil glas Vr- sčasoma nadomeščen z Br-,Stanisław Rospond, "Dawny Wrocław i jego okolica w świetle nazewnictwa", Sobótka, 1970. pripona -slav pa je bila nadomeščena z -slau. Te različice so vključevale med drugim Wrotizla, Vratizlau, Wratislau, Wrezlau, Breßlau ali Bresslau.Paul Hefftner: Städtische evangelische Realschule I, Ursprung und Bedeutung der Ortsnamen im Stadtkreise Breslau, 1909, S. 9 ff. Pruski opis iz leta 1819 omenja dve imeni mesta – poljsko in nemško – z navedbo Breslau (poljsko Wraclaw).G. Hassel: Vollständige und neueste Erdbeschreibung der Preußischen Monarchie. Weimar: Geographische Institute Weimar, 1819.

V drugih jezikih je ime mesta: nemško: ; ; ; ; modern ; ; and or .

Ljudje, rojeni ali prebivalci mesta, so znani kot Vroclavčani ali Vratislavčani (). Danes malo uporabljen nemški ekvivalent je Breslauer.

Zgodovina V antičnih časih je bil na mestu Vroclava ali v njegovi bližini kraj, imenovan Budorigum. Že na zemljevidu Klavdija Ptolemaja iz let 142–147 n. št. je bil kartiran. Naselja na tem območju so obstajala od 6. stoletja naprej, v obdobju preseljevanja ljudstev. Slezani, zahodnoslovansko pleme, so se naselili ob reki Odri in na Tumskem otoku postavili utrjen gord.

Vroclav je nastal na križišču dveh trgovskih poti, Via Regia in Jantarjeva pot. Arheološke raziskave, opravljene v mestu, kažejo, da je bil ustanovljen okoli leta 940. Leta 985 je poljski vojvoda Mješko I. osvojil Šlezijo in na Ostrovu zgradil nove utrdbe.Spis treści (in Polish) Mesto je Thietmar izrecno omenil leta 1000 n. št. v povezavi z njegovim napredovanjem v škofijski sedež med Gnieznskim kongresom.

Srednji vek =

V zgodnji zgodovini Vroclava se je nadzor nad njim menjal med vojvodstvom Češko (1038–1054), vojvodstvom Poljsko in kraljestvom Poljsko (985–1038 in 1054–1320). Po razdrobljenosti kraljestva Poljske je vojvodstvu Šlezije vladala dinastija Pjastov. Eden najpomembnejših dogodkov v tem obdobju je bila ustanovitev vroclavske škofije leta 1000. Skupaj s škofijama Krakov in Kołobrzeg je bil Vroclav med gnezdenskim kongresom podrejen nadškofiji Gniezno v VelikopoljskawVelikopoljski, ki jo je ustanovil papež Silvester II. na priprošnjo poljskega vojvode (in kasneje kralja) Boleslava I. Hrabri in cesarja Otona III. V letih 1034–1038 je mesto prizadela poganska reakcija na Poljskem.Norman Davies "Mikrokosmos" pp. 110–115

Mesto je postalo trgovsko središče in se razširilo do Wyspa Piasek (Peščenega otoka) in nato na levi breg reke Odre. Okoli leta 1000 je mesto imelo približno 1000 prebivalcev. Leta 1109 je med poljsko-nemško vojno knez Boleslav III. PoljskiwBoleslav III. Krivomuti v bitki pri Hundsfeldu premagal nemškega kralja Henrika V. in ustavil nemški prodor na Poljsko. Srednjeveška kronika Gesta principum Polonorum (1112–1116) Galla Anonymusa imenuje Vroclav skupaj s Krakovim in Sandomierzom eno od treh prestolnic Poljskega kraljestva. Tudi Tabula Rogeriana, knjiga arabskega geografa Mohameda al-Idrisija iz leta 1154, opisuje Vroclav kot eno od poljskih mest, poleg Krakova, Gniezna, Sieradz, Łęczyce in Santoka.Tadeusz Lewicki, Polska i kraje sąsiednie w świetle "Księgi Rogera" geografa arabskiego z XII w. Al Indrisi'ego, cz.I, Polska Akademia Nauk. Komitet Orientalistyczny, PWN, Kraków 1945. Do leta 1139 je bilo zgrajeno naselje, ki je pripadalo guvernerju Piotru Włostowicu (znanemu tudi kot Piotr Włast Dunin), in še eno na levem bregu reke Odre, blizu sedanjega mesta univerze. Čeprav je bilo mesto večinoma poljsko, so v njem živele tudi skupnosti Čehov, Nemcev, Valonov in Judov.Weczerka, p. 41

V 13. stoletju je bil Vroclav politično središče razdeljenega poljskega kraljestva. Aprila 1241, med prvo mongolsko invazijo na Poljsko, so prebivalci mesto zapustili in ga zaradi strateških razlogov požgali. Med bitkami z Mongoli je vroclavski grad uspešno branil Henrik II. Pobožni.Norman Davies "Mikrokosmos" p. 114 Leta 1245 se je v Vroclavu frančiškanski menih Benedikt Poljski, ki velja za enega prvih poljskih raziskovalcev, pridružil italijanskemu diplomatu Giovanniju da Pian del Carpine na njegovem potovanju do sedeža mongolskega kana blizu Karakoruma, glavnega mesta Mongolskega cesarstva, kar velja za prvo takšno potovanje Evropejcev.

Po mongolski invaziji je bilo mesto delno naseljeno z nemškimi naseljenci, ki so v naslednjih stoletjih postopoma postali njegovo prevladujoče prebivalstvo.Thum, p. 316 Vendar je mesto ohranilo svoj večetnični značaj, kar odraža njegov pomen kot trgovskega središča na stičišču Via Regia in Jantarjeve poti.Norman Davies "Mikrokosmos" p. 110 Z navalom naseljencev se je mesto razširilo in leta 1242 prešlo pod nemško mestno pravo. Mestni svet je uporabljal tako latinščino kot nemščino, zgodnje oblike imena Breslau, nemškega imena mesta, pa so se prvič pojavile v pisnih virih. Poljščina se je postopoma prenehala uporabljati v mestnih knjigah, medtem ko se je na sodiščih ohranila do leta 1337, ko so jo prepovedali novi vladarji, nemško govoreča rodbina Luksemburžanov.

Razširjeno mesto je obsegalo približno 60 hektarjev, novi glavni trg, obdan z lesenimi hišami, pa je postal trgovsko središče mesta. Prvotni temelj, Ostrów Tumski, je postal njegovo versko središče. Mesto je leta 1261 pridobilo Magdeburške pravice. Medtem ko je poljska rodbina Pjastov še vedno nadzorovala regijo, se je povečala sposobnost mestnega sveta za samostojno upravljanje. Glavni vir blaginje je bila trgovina med Poljsko in Rutenijo ter zahodno Evropo, k bogastvu mesta pa je prispevala tudi obrt. Leta 1274 je knez Henrik IV. Pravični mestu podelil glavno pravico. V 13. stoletju sta bila v vroclavskih cerkvah, ki sta jih ustanovila, pokopana dva poljska monarha, Henrik II. Pobožni v cerkvi sv. Vincencija in Henrik IV. Pravični v cerkvi sv. Križa.

Vroclav, ki je bil 350 let večinoma pod poljsko hegemonijo, je leta 1335 po smrti Henrika VI. Dobrega padel v roke Ivana Češkega. Njegov sin, cesar Karel IV. Luksemburški, je leta 1348 mesto formalno vključil v Sveto rimsko cesarstvo. Med letoma 1342 in 1344 sta dva požara uničila velik del mesta. Kljub priključitvi k Češki je trgovina še vedno potekala predvsem med Poljsko in Zahodno Evropo. Leta 1387 se je mesto pridružilo Hanzeatski ligi. 5. junija 1443 je mesto pretresel potres, ocenjen na magnitudo 6, ki je uničil ali resno poškodoval številne stavbe.

Med letoma 1469 in 1490 je Vroclavu vladal Matija Korvin, ki je zahteval naziv češkega kralja in vladal delom čeških kronskih dežel. Korvin naj bi imel ljubico Vratislavko, ki mu je rodila sina. Leta 1474 je mesto po skoraj stoletju izstopilo iz Hanzeatske lige. Prav tako leta 1474 so mesto oblegale združene poljsko-češke sile. Vendar so se novembra 1474 v bližnji vasi Muchobór Wielki (današnje okrožje Vroclava) srečali poljski kralj Kazimir IV., njegov sin Vladislav II. Češki in Matija Korvin Ogrski, decembra 1474 pa je bilo podpisano premirje, po katerem je mesto ostalo pod Korvinovo oblastjo. Naslednje leto je zaznamovala objava Statuta Synodalia Episcoporum Wratislaviensium (1475) v Vroclavu avtorja Kasperja Elyana, prvega inkunabula v poljščini, ki je vseboval zapise in molitve vroclavskih škofov.

Renesansa in reformacija

V 16. stoletju je bilo v Breslauu ustvarjeno pivo Breslauer Schöps.

Protestantska reformacija je mesto dosegla leta 1518 in mesto je prešlo v novi obred. Vendar pa je Šleziji od leta 1526 vladala katoliška hiša Habsburžanov. Leta 1618 je podprla češki upor iz strahu pred izgubo pravice do verske svobode. Med tridesetletno vojno, ki je sledila, so mesto zasedle saške in švedske čete, zaradi kuge pa je izgubilo na tisoče prebivalcev.

Cesar je uvedel protireformacijo s spodbujanjem katoliških redov, da se naselijo v mestu, začenši leta 1610 s frančiškani, sledili so jim jezuiti, nato kapucini in končno uršulinke leta 1687. Ti redovi so zgradili stavbe, ki so oblikovale videz mesta do leta 1945. Ob koncu tridesetletne vojne pa je bilo eno redkih šlezijskih mest, ki je ostalo protestantsko.

Poljska mestna šola se je odprla leta 1666 in je delovala do leta 1766. Natančno vodenje evidenc rojstev in smrti s strani mestnih očetov je privedlo do uporabe njihovih podatkov za analizo umrljivosti, najprej pri Johnu Grauntu, nato pa pri Edmondu Halleyju, ki je na podlagi podatkov, ki mu jih je posredoval profesor iz Breslaua Caspar Neumann. Halleyjeve tabele in analiza, objavljene leta 1693, veljajo za prve prave aktuarske tabele in s tem za temelj sodobne aktuarske znanosti. Med protireformacijo je intelektualno življenje mesta cvetelo, saj je protestantska buržoazija izgubila del svoje prevlade v korist katoliških redov kot mecenov umetnosti.

Razsvetljensko obdobje