Ajurveda (sanskrt आयुर्वेद āyurveda, āyus - 'življenje' + veda - 'znanje, veda') Maharishi Mahesh Yogi on the Bhagavad-Gita, a New Translation and Commentary, Chapter 1-6. Penguin Books, 1969, p 262 (v 7) je v sanskrtu sestavljena iz besede »āyus«, kar pomeni »življenje« in »veda«, kar pomeni »znanje, znanost ali veda«. Torej ajurveda je veda o življenju. To je sistem tradicionalne medicine, ki izvira iz IndijeChopra, A.S. (2003) in »Ayurveda«, Medicine Across Cultures, edited by Selin, Helaine & Shapiro, H. 75-83. Kluwer Academic Publishers. United States of America: ISBN 1-4020-1166-0., izvaja pa se tudi v drugih delih sveta kot oblika komplementarne in alternativne medicine zdravilstva. Ajurvedski proizvodi in tretmaji se v zadnjem času preizkušajo v znanstvenih študijah in kliničnih preizkušnjah.
Zgodovina
Prvi nauki o naravnem načinu življenja, uporabi zelišč in zdravljenu so se pojavili v Vedah, v vedskem obdobju, na območju reke Ind, ki danes predstavlja severno zahodi del Indije in Pakistan. Department of Ayurveda, Yoga & Naturopathy, soglasno, Siddha in Homoeopathy. Ministry of Health & Family Welfare (Government of India ).] Rigveda in Atharvaveda sta dve od štirih Ved, ki imata reference o zdravju, boleznih in uporabi zelišč. Āyurveda je veja Atharvavede, četrte knjige vedske literature. Sushruta Samhita, Charaka Samhita, Astanga Hrdaya so tri glavne knjige ajurvede, ki so v uporabi še danes. Sushruta samhita opisuje poleg principov ajurvedske medicine tudi kirurgijo, številne postopke operacij, med drugim tudi rinoplastiko, oskrbo zlomov in ran ter inštrumente, ki se praktično do danes, niso kaj veliko spremenili. Ajurveda vključuje osem različnih vej medicinskega znanja: Kaya Chikitsa (interna medicina), Baala Chikitsa (pediatrija), Graha Chikitsa (psihologija), Urdhvaanga ali Shalakya Chikitsa (bolezni ušes, očes, grla in nosu), Shalya Chikitsa (kirurgija), Damstra Chikitsa (toksikologija), Rasayan/Jara Chikitsa (geriatrija in pomlajevanje), Vrsha ali Vājīkaraṇa Chikitsa (terapija z afrodiziaki). Razvijajoč se skozi zgodovino, ajurveda ostaja vpliven zdravstveni sistem v Južni Aziji, ki ga vse bolj podpira indijska vlada, ki je ustanovila ministrstvo za ajurvedo, jogo, unani, siddho in homeopatijo - AYUSH. Ajurveda se v Indiji prakticira kot uradna medicina in je del javnega zdravstva. Na Zahodu se zanimanje za ajurvedo vse bolj povečuje. Organizacija WHO jo je uradno priznala leta 1977. V preteklosti se je prenašala preko tradicije guru - shishya (direktno iz učitelja na učenca) ter tudi kot del družinske dediščine, od očeta na sina, danes pa je uraden študij na indijskih univerzah. Obsega pet let in pol študija, ki vsebuje tudi alopatsko medicino, osredni del pa je predstavlja študij ajurvede. V nasprotju z uradno medicino, kjer nove hipoteze in spoznanja ves čas podirajo stare teorije, ostajajo osnovni principi ajurvede skozi tisočletja enaki, saj temeljijo na univerzalnih zakonih narave in medsebojni interakciji človeka z naravo. V zahodnem svetu, se nekatere njene metode, kot npr. zdravilna zelišča, masaža in joga uporablja tudi posamično izven ajurvedskega sistema . Ajurveda je v zadnjih letih postala predmet številnih znanstvenih raziskav, predvsem se raziskuje zdravilne učinkovine zelišč. Moderne znanstvene raziskave potrjuejo tudi vpliv fizičnih in dihalnih praks na zdravstvena stanja. Ajurveda gleda na človeka celostno, torej na interakcijo telesa, uma in duha. Njeni principi delovanja se lahko vključijo v vsakdanja življenja, ne glede na geografsko lego človeka, saj prilagaja način življenja, prehrane in zelišč individualnim potrebam. Ajurveda lahko vključuje tudi fizične, dihalne in sprostitvne tehnike, ki izhajajo iz tradicije joge, za doseganje umirjanja uma in tako harmoniziranje delovanja telesa.
Ajurveda in bolezen
Ajurveda razvršča bolezni na splošno v Sarira (fizične) in Manas (duševne). Te se nato še naprej delijo na Nija – endogene, izhajajoče iz notranjosti in Agantu – eksogene, izhajajoče iz zunanjosti. Endogeni vzroki bolezni vključujejo notranje variacije treh doš, eksogeni vzroki pa se nanašajo na poškodbe, ki jih povzročijo zunanji dejavniki. Vsak od teh vedno povzroči neravnovesje v došah in sproži bolezni.
Po ajurvedi je glavni vzrok za vsako bolezen vedno neravnovesje treh doš ali telesnih humorjev, ki se nadalje kaže kot neravnovesje v drugih telesnih komponentah in lahko vodi v bolezen.
Pri endogenih boleznih ajurveda pozna šest faz razvoja bolezni (samprapti), ki se vedno pričnejo v prebavnem traktu. V prvih dveh fazah se doše kopičijo in povzročajo nelagodja v tem prebavnem traktu, nato v tretji fazi prestopijo v krvni obtok, v četrti fazi prodirajo v sedem tkiv (dhatu – rasa (limfa, sokrvica in medcelična tekočina), rakta (rdeče krvničke), mamsa (mišično tkivo), meda (maščobno tkivo), asthi (kostno tkivo), majja (živčno tkivo) in shukra (reproduktivno tkivo). Peta in šesta faza se kaže kot bolezen, kjer najprej nastane funkcijsko neravnovesje ter nato tudi strukturno.
Zdravljenje v ajurvedi se deli na shamana chikitsa, ki vključuje metode, s katerimi pomirimo nakopičene doše ter shodhana chikitsa, s katerimi doše odstranimo iz telesa. Glede na stanje človeka se izbere primerne metode.
Shamana chikitsa vključuje individualno predpisano:
primerno jutranjo (dinacharya) in sezonsko rutino (ritucharya), primerno prehrano, začimbe in napitke, izbrana ajurvedska zelišča ter jogijske telesne, dihalne in sprostitvene tehnike.
Shodhana chikitsa poteka tako, da se obrne proces razvoja bolezni in pripelje nakopičene doše in amo (toksine) v tkivih nazaj v prebavni trakt, kjer se s čistilnimi postopki izločijo iz telesa. Najbolj znan čistilni postopek je panchakarma ali pet delni proces čiščenja, ki vsebuje terapevtsko klistiranje (basti), čiščenje tankega črevesja (virechana), terapevtsko bruhanje (vamana), čiščenje nosnih votlin (nasya) in po potrebi tudi odvzem krvi (rakta mokshana). Postopki panchakarme se tudi bistveno razlikujejo v severni ali južni Indiji.
Ajurveda zato predpostavlja tri glavne vzroke bolezni: Prajnaparad - zavestno ali nezavestno neupoštevanje pravil, naravne inteligence Asatmya indriyaartha samyogaprekomerna - premajhna ali napačna uporaba petih čutil Parinama - sezonski in časovni učinki
Veliko znanstvenih člankov potrjuje učinkovitost ajurvedskega zdravljenja in govori o sami uporabi ajurvede v zdravstvenih sistemihSharma H,Chandola HM, Singh G,Basisht G.:Utilization of Ayurveda in health care:an approach of prevention,health promotion and treatment of disease; The Ohio State University Center for Integrative Medicine.USA,2007 Dec. Nedavno je ajurveda prispevala tudi gugulipid, spojino iz Commiphora mukul, ki uspešno inhibira angiogenezo in vitro in in vivoXiao D, Singh SV:Z-Guggulsterone, a constituent of Ayurvedic medicinal plant Commiphora mukul, inhibits angiogenesis in vitro and in vivo; Department of Pharmacology and University of Pittsburgh Cancer Institute.USA,2008 Jan. Dokazano je tudi hepatoprotektivno delovanje etanolnega izvlečka rastline Zanthoxylum armatumRanawat L, Bhatt J, Patel J.:Hepatoprotective activity of ethanolic extracts of bark of Zanthoxylum armatum DC in CCl(4) induced hepatic damage in rats;Gitanjali Institute of Pharmacy.India, 2009 Oct, antihiperglikemično in antioksidativno delovanje večrastlinskega ajurvedskega pripravka DiharPatel SS, Shah RS, Goyal RK.:Antihyperglycemic, antihyperlipidemic and antioxidant effects of Dihar, a polyherbal ayurvedic formulation in streptozotocin induced diabetic rats;Deparment of Pharmacology, L.M. College of Pharmacy, Gujarat University.India, 2009 Jul in nevroprotektivno delovanje različnih ajurvedskih zdravil. Ajurveda je k moderni medicini prispevala rezerpin, zdravilno učinkovino iz rastline Rauwolfia serpentina, ki jo v Indiji še danes uporabljajo za varno nadziranje krvnega tlaka. Raziskave kažejo, da je Arjuna Terminalia koristna pri zmanjševanju bolečine pri angini pectoris, pri zdravljenju srčnega popuščanja in koronarne bolezni arterij. Terminalia je lahko koristna tudi pri zdravljenju hiperholesterolemijeMiller A.L. (1998).«Botanical influences on cardiovascular disease«. Altern Med Rev 3 (6): 422-31. PMID 9855567.. Obstajajo tudi dokazi, da žajbelj (Salvia Officinalis) lahko izboljša simptome pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijoAkhondzadeh S., Noroozian M., Mohammadi M., Ohadinia S., Jamshidi A.H., Khani M. (February 2003).«Salvia officinalis extract in the treatment of patients with mild to moderate Alzheimers disease: a double blind, randomized and placebo-controlled trial«. J Clin Pharm Ther 28 (1): 53-9. doi:10.1046/j.1365-2710.2003.00463.x. PMID 12605619.. Za Azadirachta indico (verjamejo, da ima imunoprotektivne lastnosti) je bilo v času treh tednov ugotovljeno, da poveča proizvodnjo interlevkin 2 (IL-2) in zveča imunski odziv pri prostovoljcih s spodbujanjem limfocitov in T-celicMungantiwar, A.A. & Phadke, A.S. (2003) in »Immunomodulation:Therapeutic Strategy through Ayurveda«, Scientific Basis for Ayurvedic Therapies edited by Mishra, L.C. 72. CRC Press: ISBN 0-8493-1366-X.. Zmes črnega popra, dolgega popra in ingverja uporabljajo v ajurvedi za oblikovanje tradicionalne trikatu zmesi. Ta mešanica poveča apetit, spodbuja izločanje prebavnih sokov in zdravi želodčne težave, še posebej aklorhidrijo in hipoklorhidrijoMitra & Rangesh, page 319..
Kaj je doša
Pet glavnih elementov tvori celotno kreacijo ali Univerzum. To so Akasha ali eter, prostor, Vayu ali zrak, Agni ali ogenj, Jala ali voda ter Prithvi ali zemlja. Ti elementi prinašajo določene lastnosti ali gune. Npr. prostor je subtilen, mrzel,… zrak je gibajoč, suh,… ogenj je vroč in lahek, voda je hladna in vlažna, zemlja je težka, masivna, statična. Doše predstavljajo združitev dveh elementov in predvsem njihovih lastnosti:
1. Vata doša je sestavljena iz prostora in zraka
2. Pitta doša je sestavljena iz ognja in vode
3. Kapha doša je sestavljena iz zemlje in vode
Vata doša je odgovorna za vsa gibanja v telesu in umu. Vlada dihanju, gibanju misli in čustev, čutilnim zaznavam ter gibanju telesa, cirkulaciji, peristaltiki in odvajanju izločkov iz telesa. Njena glavna značilnost je mobilnost. Ima veliko afiniteto do sledečih delov telesa – debelo črevo, spodnji del trebuha, stegna, ušesa, koža in kosti.
Pitta doša je odgovorna za transformacijo na prvem mestu hrane, ne smemo pa pozabiti tudi na vtise, misli, čustva in občutke. Tudi ti se morajo preoblikovati v čisto zavedanje. Ajurveda nas uči, da pitta vlada očem, koži, jetrom, krvi in tankemu črevesju. Funkcije v njeni domeni so prebava, absorpcija in asimilacija.
Kapha doša ustvarja našo fizično strukturo in je odgovorna za rast tkiv in njihovo hranjenje. Kapha doša vlaži organe, tkiva in sklepe ter predstavlja tudi sluz, slino in reprodukcijske tekočine. Funkcije v njeni domeni so spomin, lubrikacija sklepov, zaščitna sluz organov in izmenjava plinov v pljučih. Je tudi limfa, mišice, maščobno tkivo; omogoča stabilnost, rast, moč, energijo ter spanje.
Doše oblikujejo zgradbo telesa tekom rasti in razvoja organizma, kakor tudi nagnjenje k določenim spremembam ali boleznim. So osnova človeškega karakterja, navad in vedenjskih vzorcev. Naravno razmerje doš tako določa osnovno konstitucijo človeka ali Prakruti, ki je osnova mentalnih, fizičnih in emocionalnih razlik med ljudmi. Z vzdrževanjem naravnega razmerja treh doš, ajurveda pomaga človeku s tehnikami in metodami, določenimi za njegov tip, vzdrževati njegovo idealno zdravje. Pri tem upošteva človekovo genetsko ozadje, način življenja ter sezonske in klimatske spremembe, ki prinašajo spremembe v razmerju treh dosh v naravi, kar vpliva na zdravje in počutje človeka. Trentuni odmik od konstitucije predstavlja neravnovesje ali Vikruti, ki lahko preide v bolezen. Ajurveda vedno zdravi Vikruti, trenutno stanje, v času ravnovesja Prakruti, pa predlaga, kako to stanje ohraniti.
Ajurvedski pregledwww.drraoayurveda.com