Kostnice (znanstveno ime Osteichthyes) tvorijo najobsežnejšo in najbolj raznoliko skupino rib, kamor uvrščamo več kot 90% vseh ribjih vrst. Vse kostnice imajo lahko in hkrati čvrsto notranje ogrodje, ki je v celoti ali delno koščeno.

Značilnosti Koža večine kostnic je prekrita s slojem tankih prožnih lusk. Hrbtne plavuti so neparne, trebušne plavuti pa so parne. Repne plavuti ločimo po obliki: homocerkna, dificerkna, heterocerkna plavut. Ogrodje je koščeno, glava pa ni nikdar rilčasto podaljšana. Srce je zgrajeno iz enega preddvora in prekata. So poikilotermne živali in niso sposobne uravnavanja telesne temperature, zato so odvisne od temperature okolja.

Čutila Uho je le notranje, oko pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Je akomodacijsko, mišice primikajo in odmikajo lečo od mrežnice. Ribe imajo posebno čutilo pobočnico, vidno kot črto na boku ribe, s katero zaznavajo premikanje vode.

Izločanje Izločala so enostavne ledvice, krvni obtok je enojen.

Dihanje Za dihanje v vodi imajo ribe škrge, ki ležijo v škržni votlini, ki so pokrite s škržnim poklopcem. V votlini je več škržnih lokov, ki so stisnjeni tesno skupaj. Pretok vode skozi škrge poteka skozi usta. Ko se usta odprejo priteče voda noter, obenem pa se zaprejo škržni poklopci. S tem se razširi škržna votlina, pritisk v škržni votlini pa je manjši od tistega v ustih, zaradi česar voda, polna kisika steče mimo škrg. V naslednjem koraku se škržni poklopci razprejo in voda steče iz njih.

Nekatere kostnice pa imajo pljuča, zato se morajo vsake toliko časa dvigniti na površje po zrak.

Prehranjevanje thumb|300px|1 = Šarenka (Oncorhynchus mykiss) 2 = Pontinus nematophthalmus 3 = Aracana aurita 4 = Peristedion gracile Ribe se hranijo z drugimi ribami, kar jim omogoča dolgo, vitko vretenasto telo in ostri zobje. Nekatere ribe kostnice pa svoj plen privabljajo s svojo obliko in s svetilnimi organi. Počasnejše plavalke imajo običajno bolj okroglo telo in nimajo ostrih zob ali pa jih sploh nimajo, zato se prehranjujejo z algami in planktonom.

Razmnoževanje Razmnoževanju rib pravimo drst, gre za zunanjo oploditev. So ločenih spolov. Samice v vodo sprostijo jajca - ikre, ki jih samec kasneje osemeni. Iz oplojenih iker se razvijejo mladice. Ikre nekaterih rib, denimo jesetra, so cenjena delikatesa, imenovana kaviar.

Gibanje Večina kostnic ima za plavanje prilagojeno mišičasto hidrodinamično telo z zelo gibkim okostjem. Pri tem jim tudi pomagajo različne oblike in velikosti plavuti.

Klasifikacija

Tradicionalno so kostnice (Osteichthyes) obravnavali kot samostojen razred, poznan po prisotnosti ribjega mehurja, le treh parih škržnih lokov, skritih za koščenim škržnim poklopcem, in pretežno koščenem okostju. Po tem sistemu klasifikacije veljale za parafiletsko skupino glede na kopenske vretenčarje, saj so tetrapodi prav tako potomci skupnega prednika vseh kostnic. Čeprav je največji podrazred, Actinopterygii (žarkoplavutarice), monofiletski, so z vključitvijo manjšega podrazreda Sarcopterygii (mesnatoplavutarice) kostnice v celoti obravnavali kot parafiletske.

Ta pogled je danes zamenjala sodobna kladistična klasifikacija, ki kostnice deli na več kladov. V tej novi shemi so kostnice monofiletske. Ker zdaj vključujejo tudi tetrapode, je izraz postal sinonim za klad Euteleostomi. Večina kostnic spada med žarkoplavutarice (Actinopterygii).

V ihtiologiji razlika med Euteleostomi in Osteichthyes izvira iz kladističnega pogleda. Ta pravi, da so se kopenski tetrapodi razvili mesnatoplavutaric (Sarcopterygii). Do nedavnega je večina ihtiologov menila, da so kostnice parafiletske in da mednje spadajo izključno prave ribe kostnice. Od leta 2013 pa so bile objavljene številne odmevne ihtiološke raziskave s filogenetskimi drevesi, ki kostnice obravnavajo kot enoten klad, vključno s tetrapodi. Zaradi tega sta izraza Euteleostomi in Osteichthyes danes sinonima.Betancur-R, R., Wiley, E.O., Arratia, G., Acero, A., Bailly, N., Miya, M., Lecointre, G. and Orti, G. (2017) "Phylogenetic classification of bony fishes". BMC evolutionary biology, 17(1): 162. .Hughes, L.C., Ortí, G., Huang, Y., Sun, Y., Baldwin, C.C., Thompson, A.W., Arcila, D., Betancur-R, R., Li, C., Becker, L. and Bellora, N. (2018) "Comprehensive phylogeny of ray-finned fishes (Actinopterygii) based on transcriptomic and genomic data". Proceedings of the National Academy of Sciences, 115(24): 6249–6254. .

Klad Primerek Opis Actinopterygii Actinopterygii, katerih pripadniki so znani kot žarkoplavutarice, so razred kostnic. Ime so dobile po lepidotrihijah oz »plavutne žarke«. Njihove plavuti so namreč kožne gube, ki jih podpirajo koščeni ali roženi trni (»žarki«). To je v nasprotju z mesnatimi, krpastimi plavutmi, značilnimi za klad Sarcopterygii, ki prav tako imajo lepidotrihije. Plavutni žarki se pri žarkoplavutaricah pritrjujejo neposredno na proksimalne ali bazalne skeletne elemente, radiale. Ti delujejo kot vezna točka med plavutmi in notranjim okostjem (npr. medeničnim in prsnim obročem). Po številčnosti so žarkoplavutarice prevladujoč razred vretenčarjev, saj predstavljajo skoraj 99 % od več kot 30.000 vrst rib (Davis, Brian 2010). Naseljujejo vsa sladkovodnih in morskih okoljih, od morskih globin do najvišjih gorskih potokov. Velikost živečih vrst je izjemno raznolika: sega vse od vrste Paedocypris z velikostjo 8 mm, do ogromnega velikega morskega meseca s težo 2700 kg, in dolgotelesne jermenovke z dolžino do 8 m (ali morda celo 11 m). Sarcopterygii Sarcopterygii (mesnata plavut), katerih pripadniki so znani kot mesnatoplavotarice, so nerangiran klad kostnic. Tradicionalno so veljale za razred ali podrazred, iz katerega so bili izključeni tetrapodi (Tetrapoda), skupino običajno kopenskih vretenčarjev, ki izhajajo iz mesnatoplavutaric. Vendar pa so v sodobnih kladističnih klasifikacijah mesnatoplavutarice obravnavamo kot enoten klad, ki vključuje tudi tetrapode. Danes živeče mesnatoplavotarice so koelakanti, pljučarice in tetrapodi. Zgodnje mesnatoplavotarice so imele mesnate, krpaste, parne plavuti, ki so bile na telo pritrjene z eno samo kostjo.Clack, J. A. (2002) Gaining Ground. Indiana University Njihove plavuti se od plavuti vseh ostalih rib razlikujejo po tem, da vsaka sloni na mesnatem, luskastem peclju, ki izrašča iz telesa. Sklepi prsnih in trebušnih plavuti močno spominjajo na okončine tetrapodov. Iz teh plavuti so se namreč razvile noge prvih kopenskih vretenčarjev, dvoživk. Prav tako imajo dve hrbtni plavuti z ločenima osnovama, v nasprotju z enojno hrbtno plavutjo žarkoplavutaric (Actinopterygii). Možganska lobanja mesnatoplavutaric je imela prvotno sklepno linijo (tečaj), ki pa je pri tetrapodih in pljučaricah kasneje zakrnela. Mnoge zgodnje mesnatoplavutarice so imele simetričen rep. Vse mesnatoplavutarice imajo zobe, prevlečene s pravo zobno sklenino.

Sklici

Zunanje povezave

Ribe kostnice

* Kategorija:Taksoni, opisani leta 1880 Kategorija:Nadrazredi (biologija)