Operacija Market-Garden (izvirno angleško Operation Market-Garden; možni slovenski prevod Operacija Zelenjavni vrt) je bila največja letalsko-desantna operacija v zgodovini (uporabili so 33.000 padalcev), s katero so hoteli zavezniki zavzeti mostove v koridorju nizozemskih mest Eindhoven, Nijmegen in Arnhem. Prehod teh mostov bi zaveznikom omogočil neposredni vstop v Nemčijo in končanje vojne pol leta prej. Pobudo za operacijo je dal angleški feldmaršal Montgomery, katero je potem tudi sam vodil. V operaciji so sodelovale 101., 82. ameriška padalska divizija, 1. letalsko-desantna angleška divizija (sile Market) ter 30. tankovski korpus (Sile Garden). Operacija je spodletela zaradi nepričakovane navzočnosti 10. SS tankovske divizije v Arnhemu, ki je porazila Angleže v tem mestu.
Predhodni dogodki Po porazu nemške vojske v Franciji, med julijem in avgustom 1944, se je ta umaknila v Belgijo, Nizozemsko ter za nepremagljivo Siegfridovo linijo. Hiter umik nemške vojske je zaveznikom, zaradi predolgih in uničenih oskrbovalnih poti (veliko so jih uničili zavezniki sami pred izkrcanjem v Normandiji), prinesel nemalo problemov pri oskrbi svojih enot. Sprva so probleme reševali s t. i. Red Ball Expresom, nepretrganim konvojem tovornjakov, ki se je vil iz pristaniškega mesta Cherbourg v Normandiji na vzhod in sever Francije do prvih bojnih linij. Konec avgusta pa so se razdalje tako povečale, da tovornjaki niso bili več kos prevoženim miljam, zato je bilo zavezniško poveljstvo prisiljeno ustaviti napredovanje svojih enot, ki so takrat že dosegle reko Ren. Nemška vojska je tako dobila prepotreben čas da se reorganizira in pripravi na novo zavezniško ofenzivo.
Zavezniški načrti Po začasni ustavitvi napredovanja zavezniških enot so v poveljstvu začeli pripravljati načrt za prodor v Nemčijo. Obstajala sta dva načrta. Avtor prvega načrta je bil Eisenhower, načrt je predvideval zavezniško napredovanje preko Nizozemske in celotne nemške zahodne meje. Slabost tega načrta je bila oskrba, ki bi jo zagotovili z odprtjem pristanišča v Antwerpnu, to je bilo takrat še pod nadzorom Nemcev, in Siegfridova linija. Vanjo bi morali zavezniki vložiti ogromno truda, da bi jo prebili. Drugi načrt je bil delo Montgomeryja, ta je predvideval hiter in ozek napad skozi slabo branjeno nemško obrambno linijo na Nizozemskem. Ključno vlogo v načrtu naj bi prevzeli padalci, ti naj bi zasedli strateško pomembne mostove v nemškem zaledju, čez katere naj bi nato prodrle zavezniške oklepne enote. Po ocenah naj bi bilo vojne konec do konca leta 1944. Slabost drugega načrta, je bila tako kot v prvem, oskrba. Načrt je bilo moč izvesti samo tako, da bi na račun ofenzive oslabili ostale zavezniške enote na zahodni fronti. thumb|150px|left|Zavezniški načrt operacije. Montgomeryjev načrt je prepričal SHAEF (Supreme Headquarters Allied Expeditionary Force), zato mu je ta odobril vsa sredstva za izvedbo operacije. Ta jim je takoj predstavil operacijo Komet s katero bi zavezniki prekoračili Ren in vdrli v Nemčijo. Operacija bi se morala začeti 2. septembra 1944 vendar je bila zaradi slabega vremena in vedno močnejšega nemškega odpora večkrat prestavljena, 10. septembra pa dokončno preklicana.
Operacijo Komet je nadomestila dosti bolj širokopotezna operacija Market Garden, ki bi na severu obšla močno utrjeno Siegfridovo linijo ter omogočila prodor dosti močnejši zavezniški vojski. Operacija je bila sestavljena iz dveh delov Market in Garden. Med operacijo Market bi morale tri zračno-desantne divizije zavzeti mostove in cestna križišča na rekah Maas, Waal in Ren. 101. zračnoprevozna divizija bi morala zavzeti mostove in prometne poti prek Willemovega prekopa med Eindhovenom in Gravejem ter prek prekopa Južna Willemova pot. Naloga 82. zračnoprevozne divizije pa je bila zavzetje Graveja s tamkajšnjim mostom čez reko Maas, most čez prekop Maas-Waal ter mostove čez reko Waal pri Nijmegenu. Britanski 1. zračno-desantni diviziji pa je bil dodeljen odsek Arnhem.
Zračni desant naj bi podprli britanski in ameriški bombniki, ki naj bi dan pred napadom bombardirali nemške obrambne položaje, protiletalske položaje ter letališča. Tarče so bile izbrane tako, da Nemci ne bi posumili, da se pripravlja veliki napad.
Prvemu delu operacije s kodnim imenom Market, bi sledil drug del operacije s kodnim imenom Garden. Operacija bi se začela takoj ko bi padalci zasedli ključne točke. V njej naj bi kopenski 30. korpus, iz smeri juga prebil nemško obrambno linijo ter se prvi dan združil s 101. zračno-desantno divizijo, drugi dan s 82. zračno-desantno divizijo, četrti dan pa s 1. britansko zračno-desantno divizijo. Britanci bi bili tako najbolj izpostavljeni saj so bili zadnji, ki bi bili razrešeni. Ob tem se je postavilo vprašanje ali so padalci ob omejeni opremi, ki jo prenašajo, sposobni braniti svoje položaje.
Priprave na napad Še preden so bili dokončno narisani načrti za operacijo so se v zavezniških vrstah že začele pojavljati prve težave. Poveljstvo je ugotovilo, da ima na razpolago le 1250 transportnih letal dakota in 354 predelanih bombnikov, kar niti približno ne zadošča za transport treh velikih zračnih armad. Ker so Američani nosili večino bremena operacije so dobili tudi več letal, tako so na koncu Britanci dobili sto letal manj kar se je med bitko izkazalo za usodno saj je bil njihov sektor najbolj oddaljen od kopenskih enot 30. korpusa. Ker je bilo premalo letal je padla odločitev, da se bojo enote izkrcale v dveh valovih, pri tem pa se je pojavil nov problem. Kdaj naj se valovi izkrcajo, podnevi ali ponoči? Izkušnje iz Normandije so govorile, da se je veliko bolj primerno izkrcati podnevi saj tako pride do manjšega raztrosa padalcev ter posledično manjše zmede. Hkrati pa so letala podnevi dosti bolj ranljiva in lahka tarča za nemško protiletalsko obrambo. Na koncu so se odločili, da bo desant potekal v času dnevne svetlobe, med obema valoma pa bo en dan razlike. Težave so se pojavile tudi z mesti pristankov, ki so bili od ciljev oddaljeni tudi po več kilometrov.
Med pripravami obveščevalna služba ni počivala. Od nizozemskega odporniškega gibanja so obveščevalci redno dobivali podatke o premikih nemških enot. Po pridobljenih podatkih so ugotovili, da se v bližini Doetinchema zadržujeta 9. in 10. SS oklepna divizija, ki sta skupaj sestavljali 2. SS oklepni korpus. Položaj 9. divizije je bil zaveznikom znan, položaj 10. pa je bil obveščevalcem neznan, kar je v zavezniškem poveljstvu povzročalo resne skrbi. Za ta problem sta obstajali dve rešitvi. Prva rešitev je zahtevala prerazporeditev in povečanje sil, kar je bilo zaradi omejenih zalog in letal nemogoče. Druga rešitev pa je enostavno pomenila preklic operacije kar pa tudi ni prišlo v poštev.
Nemška stran Po porazu v Franciji je bila nemška vojska na zahodni fronti tik pred razsulom. Mnoge enote so bile razbite in demoralizirane ter so se umikale v popolnem neredu. Enote, ki so tekom bojev ostale bolj ali manj cele, pa so bile na svoji poti pod stalnim letalskim ognjem, tako da so izgubile veliko opreme in ljudi. Vse te enote so se stekale na Nizozemsko, kjer so jih zbirali in iz njih na hitro formirali nove bojne enote. Skupaj z novimi svežimi enotami iz Nemčije so nato tvorile obrambo Nizozemske. Stebra nemške obrambe sta bili 9. in 10. SS oklepna divizija, ki sta imeli v bojih za Normandijo prav tako velike izgube. Tik pred desantom se je izkazalo, da Model, poveljnik nemške obrambe na Nizozemskem, ne bo moral računati na 9. oklepno divizijo saj se je nemško poveljstvo odločilo, da jo bo poslalo v Nemčijo. Model je temu nasprotoval in izdal ukaz s katerim so del oborožitve 9. divizije prenesli v 10. oklepno divizijo in ji tako povečali moč. Ostanke 9. divizije, ki so čakali prevoz za Nemčijo, pa je razporedil tako da bi čim hitreje stopile v akcijo.
Nemci o zavezniškem desantu niso vedeli kaj dosti, zato se nanj niti niso posebej pripravljali. Desant so sicer pričakovali, vendar dosti bolj južneje od velikih nizozemskih rek.
Operacija se začne thumb|right|250px|Desant 82. divizije blizu mesta Grave. V nedeljo 7. septembra 1944 ob 9:45 je iz letališč v južni in vzhodni Angliji vzletelo več kot 2000 transportnih in jadralnih letal z ameriškimi in britanskimi padalci ter njihovo opremo. Operacija Market-Garden, največja zračno-desantna operacija v zgodovini človeštva se je začela. Ob 13:15 so Nemci nad svojimi položaji prvič opazili ogromno zračno armado in takoj poročali v poveljstvo kjer je takoj zavladala zmeda. Nekaj minut kasneje so se začeli že spuščati prvi padalci katerih naloga je bila zavarovati teren. Feldmaršal Model, ki je takrat ravno začel kosilo, je bil tako presenečen, da je ukazal takojšnjo evakuacijo štaba, saj je mislil da ga padalci nameravajo zajeti.
Nekaj po trinajsti uri so se na ozemlje med Sonom, Sint Oedenrodom in Veghelom spustili padalci 101. divizije. Med pristajanjem skoraj niso imeli izgub, tako da so čez eno uro že zavzeli mostove in prekope. Zapletlo se je le pri mostu čez prekop Wilhelmina, ki so ga Nemci razstrelili takoj ko so se pojavili prvi ameriški vojaki. Velik uspeh so imele tudi enote 82. divizije, ki so v sicer hudih bojih dosegle skoraj vse zastavljene cilje in se proti večeru že združile z 101. divizijo. Tudi spuščanje britanske 1. divizije pri Wolfhezeju in Heelsumu je minilo mirno, tako da so bile enote do treh že pripravljene za akcijo. Po treh različnih poteh so se morale prebiti do Arnhema in zavzeti most. Pri tem pa sta se pojavili dve težavi; za napad so potrebovali hitre izvidniške enote, ki pa jih ni bilo od nikoder, prav tako pa ni delovala glavna radijska postaja, ki so jo potrebovali za uskladitev napada. Nemci v Arnhemu so bili nad desantom šokirani, poveljnik mesta je bil kmalu po spustu padalcev ustreljen v zasedi, nerazumno so reagirali tudi nekateri drugi častniki zaradi česar so bili kmalu ujeti. Proti večeru so Angleži zajeli že lepo število nemških vojakov. Manj sreče pa so imeli pri mostovih, od daleč so videli, kako so Nemci razstrelili most pri Oosterbeeku. Tudi boji so postaji vedno bolj zagrizeni, do večera se je v bližino mostu pri Arnhemu uspelo prebiti le enemu bataljonu saj so Nemci na hitro usposobili ostanke 9. SS oklepne divizije, ki je bila takrat uradno že razpuščena. thumb|left|200px|Ameriški padalci 101. divizije ob uničenem jadralnem letalu. Ob 14:00 je britansko topništvo odprlo ogenj na nemške položaje, ob 14:35 je v napad ob podpori letal krenila pehota 30. korpusa. S tem se je začel drugi del operacije imenovan Garden. Napad pehote na nemške položaje je katastrofalno spodletel, saj so se Nemci zagrizeno borili za vsak meter zemlje. Načrt po katerem bi se morale enote 30. korpusa že prvi dan združiti z ameriško 101. zračno-desantno divizijo ni uspel saj so britanske enote 17. septembra prodrle le do Valkenswaarda. Stvari so se začele iz ure v uro vedno bolj zapletati. Že nekaj ur po desantu je bilo nemško poveljstvo seznanjeno z vsemi podrobnostmi napada saj so nemški izvidniki pri nekem mrtvem ameriškem častniku našli popolne načrte operacije.
Proti večeru prvega dne desanta so enote 82. divizije v mestu Nijmegen naletele na kolono nemških oklepnih vozil. Kmalu se je izkazalo, da gre za enote 10. SS oklepne divizije, ki jo je poveljstvo dan prej poslalo, da zavaruje most v tem mestu.