Elizabeta Marija Kastl Obereigner, znana kot Elza Kastl Obereigner, slovenska slikarka in kiparka, * 26. april 1884, Ljubljana, † 8. oktober 1973, Ljubljana.
Otroštvo Rojena je bila v premožni družini 26. april 1884 v Ljubljani. Njena mati je bila trgovka in kasnejša lastnica trgovine z meterskim blagom, Frančiška Julijana Peterka (1855–1943) iz Ljubljane, njen oče pa je bil Karl Kastl (1848–1920), podpolklovnik in kasnejši visok avstrijski topniški častnik češkega porekla iz Badna, ki se je ljubiteljsko ukvarjal s slikanjem. Imela je dve leti mlajšo sestro, kasnejšo trgovinsko pomočnico, katere hči je bila slikarka in rezbarka Friederike Malec, znana kot Fredy Malec Koschitz. Kot deklica je bila Eliza zelo navezana na materino mater Elizabeto Demšar, posestnico in lastnico trgovine z mešanim blagom. Risati je Elzo začela učiti oče, ki je podpiral in spodbujal njeno zanimanje za umetnost. V Ljubljani je obiskovala ljudsko šolo, dokler se ni leta 1895 z družino zaradi potresa v Ljubljani za tri leta preselila v Gradec. Tam se je poleg rednega šolanja učila slikanja na obrtni šoli v Gradcu.
Delo Po vrnitvi v Ljubljano 1898 je nadaljevala zasebni pouk pri avstrijskem slikarju Heinrichu Wettachu in se učila modeliranja pri češkem učitelju Celestinu Misu. V letih 1901/1902 je postavila plastično skupino otrok v naravni velikosti za Kranjsko hranilnico, prav tako pa je na natečaju za Kranjsko hranilnico zmagala z delom Dobrodelnost, relief sv. Barbare in doprsna kipa cesarja Franca Jožefa I. in cesarice Elizabete za artilerijsko vojašnico v Ljubljani in 1902 modelirala za kapelo garnizijske bolnišnice Kristusovo glavo. To leto se je udeležila 2. slovenske umetniške razstave z doprsnimi kipi in tremi slikami, narejenimi v oljni tehniki. Komentar v listu Dom in svet hvali njena dela.
Do leta 1910 je v Ljubljani naslikala več slik, portretov in napravila tudi nekaj kipov. Leta 1910 je bila na študijskem potovanju v Pragi, Dresdenu in Berlinu, naslednje leto pa v Innsbrucku, Zürichu, Luzernu in na Dunaju. Tega leta se je poročila s stotnikom pl. Obereignerjem in se preselila v Celovec, kjer je napravila nekaj portretov. Ob začetku svetovne vojne se je vrnila v Ljubljano, slikala v olju in pastelu in naredila vrsto portretov. V letih 1927–1934 so nastale slike sv. Tadeja in Ludovika za ljubljansko frančiškansko cerkev, 2 banderi za cerkev Marije pomočnice na Rakovniku in bandero za Kleinkirchheim na Koroškem.
Elza Kastl Obereigner bi lahko veljala za zadnjo miniaturistko v Evropi, saj je skoraj vse do smrti slikala miniature, tako portretne kot vedute Ljubljane.
V zadnjem času se odkriva tudi njen mladostni kiparski opus, ki kaže odločno in lepo potezo. Leta 2018 je bila v Mestnem muzeju v Ljubljani postavljena reprezentativna razstava njenih del, tako slikarskih kot kiparskih.
Zunanje povezave
Kategorija:Slovenski slikarji Kategorija:Slovenski kiparji