thumb|right|250px|Korita Mostnice so posledica poglabljanja struge Save zaradi delovanja Bohinjskega ledenika Bohinjski ledenik je nastal v zaledju Bohinja po dolini Save Bohinjke navzdol proti Bledu. Izpolnjeval je vso Blejsko-Radovljiško kotlino in segel v svojem največjem obsegu od Vintgarja, Žirovnice, Begunj do Kamne Gorice.
Nastanek ledenika V kvartarju je prišlo na Zemlji do močnih ohladitev. Za to obdobje je bilo značilno ekstremna menjava hladnih in toplih obdobij. V najhladnejših delih te dobe je prišlo do obsežnih poledenitev. Obsežni ledeniki so se razvili tudi v slovenskih Alpah.
Ledene gmote so bile v ozki dolini Save Bohinjke do 800 m debele. Segale so tudi na Pokljuko proti Mrzlemu studencu. Proti jugu so se raztezale čez Jelovico proti Bači, preko Soriške planine na Sorico in v zgornji del doline Češnjice.
Ostanki ledenika Ledene gmote so priostrile številne vrhove in razširile ravnine. Ledenik je za seboj pustil številne groblje, ki jih sestavlja različno debel drobir s posameznimi velikimi skalami. Bohinjski ledenik je zapustil za seboj veliko tovrstnega drobirja. Z njim je pokrit velik del zahodne in južne Pokljuke proti Mrzlemu studencu, pa tudi vsa severna stran Jelovice. Veliko sledov ledenika se je ohranilo tudi v Blejsko-Radovljiški kotlini, kjer se je v čelni kotanji ohranilo ledeniško gradivo kar štirih poledenitev.
Ob umikanju ledenika so nastajala jezera, ki so se večinoma hitro zasula. Zasipanje ledenika ni doseglo Blejskega jezera in Bohinjskega jezera.
Viri Milan Šifrer: Geomorfološki razvoj Blejsko-Radovljiške kotline in Dobrav v kvartarju
Kategorija:Ledeniki v Sloveniji