thumb|right|400px|Območje Luksorja - nekdanjih Teb
Tebe (starogrško Θῆβαι, Thēbai), ki so bile starim Egipčanom znane kot Waset, so bile staro egipčansko mesto ob Nilu, približno 800 km južno od Sredozemskega morja. Ruševine ležijo v sodobnem mestu Luksor. Tebe so bile glavno mesto četrte zgornjeegipčanske nome (Scepter nome) in bilo glavno mesto Egipta v času med Srednjim in Novim kraljestvom. Bile so blizu Nubije in Vzhodne puščave, z dragocenimi mineralnimi viri in trgovskimi potmi. To je bil kultni center in najbolj čaščeno mesto starodavnega Egipta v času njegovega razcveta. Območje Teb vključuje območja na vzhodni obali Nila, kjer so bili postavljeni templji Karnak in Luksor in mesto, in zahodne obele, kjer najdemo nekropole velikih zasebnih in kraljevih grobnic in pogrebnih kompleksov.
Skozi čas so iz opek zgrajene palače Teb izginile, toda iz kamna izklesani templji so se ohranili. Območje antičnih Teb je bilo vpisano v UNESCO-v seznam svetovne dediščine leta 1979.Unesco
Toponimi
Egipčansko ime za Tebe je bilo wꜣs.t, "Mesto wꜣs", žezlo faraonov, dolge palice z živalsko glavo in viličasto bazo. Od konca Novega kraljestva so Tebe v egipčanščini znane kot Niwt-iimn, "mesto Amona", vodje tebanske triade božanstev, katere druga člana sta bila Mut in Honsu. To ime Tebe se v Bibliji pojavlja kot "Nōʼ ʼĀmôn" (נא אמון) v knjigi Nahum in tudi kot "No" (נא), omenjeno v knjigi EzekielsEzekiel 30:14–16. in Jeremije.Jeremiah 46:25.Huddlestun, John R. “Nahum, Nineveh, and the Nile: The Description of Thebes in Nahum 3:8–9.” Journal of Near Eastern Studies, vol. 62, no. 2, 2003, pp. 97–98.
Ime Tebe naj bi bila latinizirana oblika poimenovanja v antični grščini: Θῆβαι, ki pa je helenizirana oblika demotskega egipčanskega naziva ta Pe, iz zgodnejšega Opet. To je bilo lokalno ime ne samo za mesto, ampak za kompleks templja v Karnaku na severovzhodnem bregu mesta. Že v času nastanka Homerjeve IliadeIliad, IV.406 and IX.383. so Grki razlikovali egipčanske Tebe kot »Tebe sto vrat« (Θῆβαι ἑκατόμπυλοι, Thēbai hekatómpyloi) ali »Stovratne Tebe«, in »Tebe sedmih vrat« (Θῆβαι ἑπτάπυλοι, Thēbai heptapyloi) v Boeociji v Grčiji.
V interpretatio graeca je Amon postal Zevs Ammon. Ime je zato prevedeno v grščino kot Diospolis, "mesto Zevsa". Da bi ga razlikovali od številnih drugih mest s tem imenom, je bilo znano kot "Veliki Diospolis" (Διόσπολις Μεγάλη, Dióspolis Megálē, latinsko Diospolis Magna). Grška imena so po osvojitvi Egipta prišla v širšo uporabo z Aleksandrom Velikim, ko je na oblast pripeljal makedonsko Ptolemajsko dinastijo.
Značilnosti Geografija Tebe so bile ob bregovih reke Nil v srednjem delu zgornjega Egipta, približno 800 km oddaljene od Delte. Velik del je bil zgrajen na aluvialnih ravnicah doline Nila, ki sledi velikemu ovinku. Kot naravna posledica je bilo mesto postavljeno na severovzhodno-jugozahodno os vzporedno s sodobno rečno strugo. Tebe so obsegale 93 km2, z deli Tebanskega hribovja na zahodu, ki se končuje s svetim 420-m al-Qurnom. Na vzhodu leži gorata Vzhodna puščava z vadiji, ki se stekajo v dolino. Pomemben med njimi je Wadi Hammamat blizu Teb. Uporabljen je bil kot kopenska trgovska pot na obale Rdečega morja.
V četrti zgornjeegipčanski nomi so bili sosednji kraji Per-Hathor, Madu, Djerty, Iuny, Sumenu in Imiotru.Wilkinson, T. (2013). "The Rise and Fall of Ancient Egypt". Erenow. Retrieved 2016-02-25, from http://www.erenow.com/ancient/theriseandfallofancientegypt/8.html
Demografija
Po Georgu Modelskem so Tebe leta 2000 pr. n. št. imele okoli 40 000 prebivalcev (v primerjavi s 60 000 v Memfisu, ki je bil v tistem času največje mesto na svetu). Do leta 1800 pr. n. št. se je prebivalstvo Memfisa zmanjšalo na približno 30 000, zato so bile Tebe v tistem času največje mesto v EgiptuGeorge Modelski, "Cities of the Ancient World: An Inventory (−3500 to −1200) "; see also list of largest cities throughout history.. Zgodovinar Ian Morris je ocenil, da so do leta 1500 pr. n. št. postal največje mesto na svetu s približno 75 tisoč prebivalci, položaj, ki ga je držal do leta 900 pr. n. št., ko ga je presegel Nimrud (med drugim).Ian Morris, "Social Development "; see also list of largest cities throughout history.
Gospodarstvo Arheološki ostanki Teb ponujajo presenetljivo pričevanje egipčanske civilizacije. Grški pesnik Homer je izpostavil bogastvo Teb v Iliadi, Knjiga 9 (v 8. stoletju pred našim štetjem): "... v egipčanskih Tebah sije kupe dragocenih ingotov, …."
Kultura V Tebah so praznovali več kot šestdeset letnih festivalov. Med njimi so bili glavni festivali po Edfu geografskem besedilu: festival Opet, Khoiak (Festival), Festival I Shemu (praznik žetve) in Festival II Shemu. Drugo priljubljeno praznovanje je bil Festival doline, podobno noči čarovnic.
Zgodovina Staro kraljestvo
Tebe so naselili okoli leta 3200 pred našim štetjem. Bila je eponim prestolnice Waset, četrte zgornjeegipčanske nome. V tem času je bila še vedno majhna trgovska postaja, medtem ko je Memfis služil kot kraljeva rezidenca faraonov starega kraljestva. Čeprav nobena stavba ni ohranjena v Tebah starejša kot del kompleksa v Karnaku, ki lahko izvira iz Srednjega kraljestva, je bil v Karnaku najden spodnji del kipa faraona Njuserra iz 5. dinastije. Drugi kip, ki datira v 12. dinastijo kralja Senusreta, je bil morda prilaščen in ponovno uporabljen, ker ima kip na svojem pasu kartušo Njuserra. Ker je sedem vladarjev 4. do 6. dinastije na Karnaški listi kraljev, je morda vsaj na tebanskem ozemlju obstajal tempelj, ki je datiran v staro kraljestvo.Egypt: Thebes, A Feature Tour Egypt Story. http://www.touregypt.net/. Retrieved on 2016-02-06.
Prvo vmesno obdobje Do leta 2160 pr. n. št. je nova linija faraonov (9. in 10. dinastija) iz svoje prestolnice v Herakleopolis Magna utrdila Spodnji Egipt in severne dele Zgornjega Egipta. Rivalska linija (11. dinastija), ki je bila ustanovljena v Tebah, je vladala preostalemu delu Zgornjega Egipta. Tebanski vladarji so bili očitno potomci kneza iz Teb, Intefa starejšega. Njegov verjetni vnuk Intef I. je bil prvi iz družine, ki je v življenju zahteval delni faraonski titular, čeprav njegova moč ni segala dlje od splošne tebanske regije.
Srednje kraljestvo
Končno je okoli leta 2050 pr. n. št., sin Intefa III., Mentuhotep II. (kar pomeni 'Montu je zadovoljen'), s silo prevzel Herakleopolitance in ponovno združil Egipt pod enim vladarjem, s čimer se je začelo obdobje, zdaj znano kot Srednje kraljestvo. Mentuhotep II. je vladal 51 let in je zgradil prvi pogrebni tempelj v Deir el-Bahariju, ki je najverjetneje služil kot navdih za poznejši in večji tempelj, ki ga je zgradila Hačepsut v 18. dinastiji. Po teh dogodkih je bila 11. dinastija kratkotrajna, saj je med smrtjo Mentuhotepa II. in Mentuhotepa IV. v skrivnostnih okoliščinah minilo manj kot 20 let.
Med 12. dinastijo Amenemhat I. preseli sedež moči na sever v Ititavi. Tebe še naprej uspevajo kot versko središče, saj lokalni bog Amon vse bolj postaja viden v celotnem Egiptu. Najstarejši ostanki templja, posvečenega Amonu, so bili v času vladavine Senusreta I. Tebe so že v Srednjem kraljestvu imele velik pomen. Izkopi okoli templja v Karnaku kažejo, da je bilo mesto obliko mreže. Bilo je vsaj en kilometer dolgo in imelo površino 50 hektarjev. Našli so tudi ostanke dveh palač.Barry J. Kemp: Ancient Egypt, Anatomy of a Civilization, Second Edition, New York 2006, , pp. 225-229
V kasnejšem obdobju 12. dinastije se je skupina kanaanskih ljudi začela naseljevati v vzhodnem delu Nila. Sčasoma so ustanovili 14. dinastijo v Avarisu okoli 1805 pr. n. št. ali okoli 1710 pr. n. št. S tem so Azijci vzpostavili hegemonijo nad večino regije Delte, odtegnili ta ozemlja od vpliva 13. dinastije, ki je medtem nadvladala 12. dinastijo., pp. 183-187
Drugo vmesno obdobje
Drugi val Azijcev, Hiksov (iz Heqa-khasut, 'vladarji tujih dežel', kot so Egipčani klicali svoje voditelje), se je priselil v Egipt in prevzel kanaansko središče moči pri Avarisu, in tam začeli 15. dinastijo. Hiksški kralji so v zgodnjem drugem vmesnem obdobju (1657—1549 pr. n. št.) pridobili zgornji del nad Spodnjim Egiptom. Ko so Hiksi zavzeli Memfis med ali kmalu po vladavini Merneferra Aja (1700 pr. n. št.), so vladarji 13. dinastije pobegnili proti jugu v Tebe in jih obnovili kot prestolnico.Daphna Ben Tor: Zaporedja in kronologija vmesnega obdobja kraljevsko ime skarabejev, ki temeljijo na izkopanih serijah iz Egipta in Levanta, in: Drugo vmesno obdobje (13.-17. dinastija), aktualne raziskave, prihodnost napovedi edited by Marcel Maree, Orientalia Lovaniensia Analecta, 192, 2010, p. 91
Tebanski knezi (zdaj znani kot 16. dinastija) so trdno stali nad njihovo neposredno regijo, saj so se Hiksi iz Delte usmerili proti jugu do Srednjega Egipta. Tebanci so se upirali nadaljnjemu napredku Hiksov s tem, da so sklenili sporazum o mirnem sočasnem vladanju z njimi. Hiksi so lahko pluli navzgor mino Teb in nekaj kataraktov v Nilu, da bi trgovali z Nubijci in Tebanci so pripeljali svoje črede v Delto brez nasprotovanja. Stanje se je nadaljevalo dokler ni hiksški vladar Apepi I. (15. dinastija) žalil Seqenenre Taa (17. dinastija) iz Teb. Kmalu se je vojska Teb usmerila na dežele, ki so jim vladali Hiksi. Tao II. je umrl v boju, njegov sin Kamose pa je prevzel vodenje pohoda. Po smrti Kamosa je njegov brat Ahmoz I. delo nadaljeval, dokler ni zajel Avarisa, glavnega mesta Hiksov. Ahmoz I. je izgnal Hikse iz Egipta in Levanta ter povrnil zemljišča, ki so jim nekoč vladali.Margaret Bunson, "Encyclopedia of Ancient Egypt "
Novo kraljestvo in velikost Teb
Ahmoz I. je ustanovil novo dobo združenega Egipta s Tebami kot glavnim mestom. Mesto je ostalo prestolnica večine 18. dinastije (Novo kraljestvo). Prav tako so postale središče nove strokovne državne službe, kjer je bilo večje povpraševanje po pisarjih in pismenih, saj so se kraljevi arhivi začeli polniti z računi in poročili Tyldesley, Joyce. Egypt's Golden Empire: The Age of the New Kingdom, pp. 18–19. Headline Book Publishing Ltd., 2001.. V mestu so bili favorizirani številni Nubijci spreobrnjeni z egiptovsko kulturo in služili kot upravniki kolonij.Draper, R. (2008). "The Black Pharaohs". National Geographic Magazine. Retrieved 2016-02-24, from http://ngm.nationalgeographic.com/
Egipt se je ponovno stabiliziral, religija in verski centri so cveteli in nič bolj kot Tebe. Amenhotep III. na primer, je iz tujine prelil veliko bogastva v templje Amona Dorman, P. (2015). "Thebes|Ancient city, Egypt". Encyclopædia Britannica. Retrieved 2016-02-07, from http://www.britannica.com/place/Thebes-ancient-Egypt. Tebanski bog Amon je postal glavno državno božanstvo in vsak gradbeni projekt je poskušal preseči zadnjega, ko je razglašal slavo Amona in samih faraonov Mark, J. (2009). "Thebes". Ancient History Encyclopedia. Retrieved 2016-02-06, from http://www.ancient.eu/Thebes_(Egypt)/. Tutmoz I. (vladal 1506-1493 pr. n. št.) je začel prvo veliko širitev templja v Karnaku. Po tem so kolosalne širitve templja postale norma v celotnem Novem kraljestvu.
Kraljica Hačepsut (vladala 1479—1458 pr. n. št.) je naredila Tebe gospodarsko uspešne z obnovo trgovinskih mrež, predvsem trgovino z Rdečim morjem med pristaniščem v Tebah in Al-Qusayr, Ejlatom in deželo Punt. Njen naslednik Tutmozis III. je v Tebe prinesel velik del svojega vojnega plena, ki je izviral od Mitanov. 18. dinastija je dosegla svoj vrhunec v času vladavine Amenhotepa III. Velikega (1388—1350 pr. m. št.). Poleg okrasitve templjev Amona, je Amenhotep povečal gradnjo v Tebah do nivojev brez primere. Na zahodni obali je zgradil ogromen pogrebni tempelj in enako masivno palačno mesto Malkata, kamor je speljal umetno jezero veliko 364 hektarjev. V mestu je zgradil Luksorski tempelj in avenijo sfing, ki je pripeljala do Karnaka.