Nekropola v Gizi (, IPAː [ʔɑhɾɑˈmɑːt elˈɡiːzæ], »piramide v Gizi«) je obseženo arheološko najdišče na planoti Giza ob istoimenskem naselju, devet kilometrov zahodno od Nila in 13 kilometrov od središča mesta Kairo v Egiptu.
Poznana je po veličastnih antičnih spomenikih: Veliki sfingi, Veliki piramidi in ostalih večjih piramidah ter templjih, ob robovih pa se nahajajo tudi pokopališča, delavska vas in kamnolomi. Piramide, ki so ostale v zahodnjaški domišljiji emblem starodavnega Egipta,Pedro Tafur, Andanças e viajes.Srednjeveški obiskovalci, kot je bil španski popotnik Pedro Tafur leta 1436, so nanje gledali kot na »Jožefove kašče« (Pedro Tafur, Andanças e viajes). je v času stare Grčije populariziral Antipater iz Sidona, saj jih vključil na seznam sedmerih čudes starega veka. Od vseh sedmih so piramide daleč najstarejše in edine, ki so preživele do današnjih dni. Arhitekturni podvig takšnega merila je bil mogoč samo v času blaginje in stabilnosti, ko so graditelji in delavci spoštovali avtoriteto faraona.
Starodavno mesto Memfis z nekropolo in piramidami ter območje od Gize do Dahšurja je bilo leta 1979 vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine.
Piramide in sfinga v Gizi Kompleks piramid v Gizi, znan tudi kot Velike piramide, sestavljajo Keopsova piramida (tudi Velika piramida ali Kufujeva piramida, zgrajena okoli let 2560–2540 pr. n. št.), malo manjša Kefrenova piramida (nekaj sto metrov jugozahodno) in še skromnejša Mikerinova piramida (še nekaj sto metrov proti jugozahodu). Velika Sfinga leži vzhodno od kompleksa. Egiptologi se povečini strinjajo, da je sfingina glava upodobitev faraona Kefrena. Poleg teh večjih spomenikov se na obrobju nahajajo tudi spremljevalne piramide, znane kot piramide kraljic, tlakovane poti in drugi templji.
Kompleks piramid obdaja kamnit zid v kiklopskem slogu, podoben tistemu v Mikenah. Mark Lehner je zunaj zidu odkril delavsko naselje, ki ga po slogu najdene lončevine uvrščajo med vladavini faraona Kefrena (vladal 2520–2494 pr. n. št.) in Mikerina (vladal 2490–2472 pr. n. št.). Nova odkritja v naselju in okolici, med njimi cvetoče pristanišče, nakazujejo, da so v naselju bolj verjetno prebivali vojaki in pomorščaki, ki so uporabljali pristanišče in barakasta bivališča. Lehner domneva, da so delavci prebivali kar na klančinah, s pomočjo katerih so gradili piramide, verjetno pa tudi v okoliških kamnolomih.
Zemljevid kompleksa piramid pri Gizi 450x450px 1. Keopsova piramida2. Kefrenova piramida3. Mikerinova piramida4. Kefrenov pogrebni tempelj5. Pogrebni tempelj6. Spremljevalna piramida7. Kefrenov dolinski tempelj8. Mikerinov dolinski tempelj9. Grobnica kraljice Heteferes I.10. Grobnica kraljice Kentkaus I.11. Piramide kraljic12. Mastabe13. Velika sfinga14. Sfingin tempelj15. Hemonova grobnica16. Urad za preučevanje piramid17. Blagajna za nakup vstopnic18. Jame za pogrebne ladje19. Sodobna cesta20. Grobnice, izklesane v kamen21. Delavsko naselje22. Kairo23. Vas Nazlet el-Samman24. Povezovalna pot25. Mikerinov kamnolom26. Sodobno pokopališče27. Južno polje s kamnitimi grobnicami28. Obzidje29. Mastabe in kamnite grobnice30. Zahodno polje31. Vzhodno polje32. Osrednje polje z mastabami in kamnitimi grobnicami
Keopsova piramida
thumb|right|250px|Sarkofag v kraljevi pogrebni celici Keopsove piramide
Faraon Keops (egipčansko Kufu), drugi vladar Četrte dinastije (Staro kraljestvo, vladal 2589–2566 pr. n. št.), je bil sin faraona Sneferuja. Na planoti Giza je dal zgraditi največjo piramido – Veliko piramido, ki bi mu po smrti služila kot grobnica. Strokovnjaki ocenjujejo, da jo je kar 100.000 ljudi gradilo 10–20 let in jo dokončalo okoli leta 2560 pr. n. št. Njen arhitekt naj bi bil Kufujev vezir Hemon.Shaw (2003), str. 89. Zgrajena je bila iz približno 2,3 milijona apnenčastih in granitnih blokov, težkih od 2,5 do 15 ton. Da bi jo zgradili v 20 letih, so morali vsako uro vsakega dneva, tudi ponoči, postaviti 12 kamnitih blokov, kar nanese 800 ton materiala na dan.Petrie (1883). Ob izgradnji je bila visoka 146,5 metrov, s čimer je bila kar 3800 let najvišja zgradba na svetu.Collins (2001), str. 234. Danes meri samo 138,8 metrov, ker nima več svojega vršnega kamna (benben ali piramidion), načela pa jo je tudi erozija.Levy (2005), str. 17. Zunanji bloki piramide in bloki okoli pogrebnih celic so bili zelo natančno obdelani, saj je reža med njimi v povprečju široka samo 0,5 milimetra.I.E.S. Edwards (1947, 1986): The Pyramids of Egypt, str. 285. Vmesni bloki so bili bolj grobe izdelave ali celo neobdelani.
Piramida ima tri pogrebne celice. Prva (nedokončana) leži pod piramido, druga je tako imenovana kraljičina celica, tretja pa kraljeva. Vanjo je bil postavljen velik rdeč granitni sarkofag. Leta 1954 so v jami ob Keopsovi piramidi našli nedotaknjeno ladjo iz cedrovine, dolgo okoli 48 in široko okoli 5 metrov. Po 16 letih dela je bila restavrirana in razstavljena v moderni zgradbi nedaleč od nahajališča.
Poleg kraljeve piramide so del Keopsovega kompleksa tudi neizkopani dolinski tempelj, povezovalna pešpot, pogrebni tempelj, tri manjše piramide kraljic in pet jam za pogrebne ladje.Bertha Porter, Rosalind L.B. Moss: Topographical Bibliography of Ancient Egyptian Hieroglyphic Texts, Reliefs, and Paintings. Volume III. Memphis. Part I. Abû Rawâsh to Abûṣîr, 2nd edition, revised and augmented by Jaromír Málek, The Clarendon Press, Oxford 1974, str. 11–19. PDF from The Giza Archives, 29,5 MB Pridobljeno dne 10. februarja 2017. Pogrebni tempelj je stal na vzhodni strani piramide. Od njega so ostali samo tlakovci iz črnega bazalta. Povezovalna pešpot z dolino in templjem v dolini je slabše ohranjena. Tempelj v dolini je pokopan pod vasjo Nazlet el-Samman (našli so bazaltne tlakovce in apnenčaste stene), a ga niso nikoli odkopali.Byron Shafer, Dieter Arnold (2005): Temples of Ancient Egypt, I.B. Tauris, ISBN 978-1-85043-945-5, str. 51–52.Dieter Arnold, Nigel Strudwick, Helen Strudwick (2002): The encyclopaedia of ancient Egyptian architecture, I.B. Tauris, ISBN 978-1-86064-465-8, str. 126. Bazaltne bloke naj bi izrezovali z nekakšno žago, dolgo 4,6 metrov, žagala pa naj bi s hitrostjo 38 mm/min. Žaga je domnevno tehtala 140 kg, zobje pa so bili verjetno iz bakra. Med uporabo so jo mazali z rastlinskim oljem, z njo pa je moralo naenkrat rokovati kar 12 delavcev.Romer (2007), str. 164–165. Na vzhodni strani so tri ohranjene piramide kraljic, pred kratkim pa so odkrili še temelje slabše ohranjene četrte piramide. Pod pešpotjo na vzhodu se je skrivala grobnica Keopsove matere, kraljice Heteferes I. Njen skrbno zapečaten sarkofag je bil ob odkritju prazen.
V 70. letih dvajsetega stoletja so na južnem polju planote pri Gizi odkrili gomilo z artefakti. Med njimi so bili Keopsovi pečati iz blata, ki so jih povezali z obrtniško naselbino.Zahi Hawass: '"Giza, workmen’s community" v Encyclopedia of the Archaeology of Ancient Egypt. Compiled and edited by Kathryn A. Bard. London/New York 1999, ISBN|0-415-18589-0, str. 423–426. Podobne zgradbe iz blatnih opek južno od Keopsovega dolinskega templja so vsebovale tesnila iz blata. Zgradbe naj bi služile kot naselje kulta faraona Keopsa po njegovi smrti. Južno od kiklopskega zidu so leta 1990 odkrili delavsko pokopališče, ki je bilo v rabi vsaj med Keopsovo vladavino in do konca Pete dinastije.Zahi Hawass: The Discovery of the Tombs of the Pyramid Builders at Giza. Pridobljeno dne 21. oktobra 2010.
thumb|right|250px|Kefrenova piramida z Veliko sfingo v Gizi
Kefrenova piramida
Faraon Kefren (egipčansko Kafre ali Kafra), tretji vladar Četrte dinastije (Staro kraljestvo, vladal 2558–2532 pr. n. št.Ian Shaw (2000): The Oxford History of Ancient Egypt, str. 90.) je bil sin Keopsov sin. Njegova piramida je bila sprva visoka 143,5 metrov, danes pa meri 136,4 metre.Pyramid of Chefren, Giza , SkyscraperPage.com. Skyscraper Source Media Inc. Pridobljeno 1. maja 2014. Pod vrhom je še vidna prvotna gladka zunanja obloga piramide. Čeprav je piramida za meter nižja od Velike piramide, je zaradi lege na 10 metrov višji podlagi navidezno višja. Zgrajena je iz apnenčastih blokov, težkih okoli dve toni. Proti vrhu so bloki vse manjši. Spodnje plasti so bile obložene z rožnatim granitom. Zgornja tretjina je prekrita z gladko apnenčasto oblogo, del vrha in piramidion pa tudi na tej piramidi manjkata.
Leta 1818 je arheolog Giovanni Belzoni na severni strani piramide odkril vhod vanjo. Upal je, da bo pogrebna soba nedotaknjena, a je našel samo odprt sarkofag z razbitim pokrovom na tleh. Soba ni bila okrašena. Piramido so verjetno odprli in izropali že na koncu 3. tisočletja pr. n. št., morda po naročilu Ramzesa II.Mark Lehner (1997): The Complete Pyramids - Solving the Ancient Mysteries, str. 38. Velik del apnenčasta obloge so odnesli za gradnjo templja v Heliopolisu.
Druge zgradbe, ki spadajo v Kefrenov piramidni kompleks, so spremljevalna piramida, Kefrenovi templji in Velika sfinga z lastnim templjem. Spremljevalna piramida se je nahajala na južni srednjici piramide. Od nje ni ostalo skoraj nič, razen nekaj blokov, ki obdajajo temelje. V piramidi sta dva hodnika. Eden od njiju se spušča v nišo, v kateri je bilo nekaj obrednega pohištva.Lehner (1997), str. 126.
Kefrenovi templji
Templji so v primerjavi s Keopsovimi v precej dobrem stanju, predvsem dolinski tempelj.Richard Wilkinson: The Complete Temples of Ancient Egypt, 200, str. 117. Vzhodno od piramide leži pogrebni tempelj, večji od prejšnjih in prvi z vsemi petimi elementi kasnejših pogrebnih templjevː vhodno dvorano, stebriščnim dvoriščem, petimi nišami za kipe faraona, petimi skladiščnimi komorami in notranjim svetiščem. Vseboval naj bi 50 kipov faraona Kefrena v naravni velikosti, a so jih verjetno v času faraona Ramzesa II. odstranili in predelali.
Dolinski tempelj je s pogrebnim povezan preko 500-metrske pešpoti. Zgrajen je iz megalitskih blokov, obloženih z rdečim granitom. Nekateri tehtajo tudi več kot 100 ton.Siliotti, Alberto, Zahi Hawass, 1997 p.63-9 Notranji stebri so bili granitni, tlakovci pa iz alabastra. V templju ni bilo okrasja, je pa poln simbolizma.
Velika sfinga
Med gradnjo Kefrenove piramide sta bila v njeni bližini zgrajena sfinga in sfingin tempelj z nekropolo.The Great Sphinx of Giza , Ancient History Encyclopedia. Pridobljeno dne 7. decembra 2016. Egiptologi se večinoma strinjajo, da je sfingin obraz verjetno KefrenovPyramids of Giza - New World Encyclopedia, newworldencyclopedia.org. Pridobljeno dne 23. oktobra 2017. in da je najstarejša monumentalna skulptura iz starodavnega Egipta.Jane Dunford, Joann Fletcher, Carole French, ur. (2007): Egypt: Eyewitness Travel Guide, , 18. februar 2009, London: Dorling Kindersley (2007), ISBN 978-0-7566-2875-8. Njeno ime in graditelji niso omenjeni v nobenem napisu iz Starega kraljestva, zato so čas izgradnje, arhitekt, graditelji in namen neznani.
Sfinga je monolit, izklesan v kamnito podlago, ki je služila kot kamnolom za gradnjo piramid in drugih objektov v okolici.Ryan Cohagan: The Pyramid of Khafre , Creighton University, 12. december 2001. Pridobljeno dne 1. maja 2014. Kakovost plasti apnenca se po višini sfinge spreminja, zato je prišlo skozi tisočletja do neenakomerne erozije in degradacije njenega telesa.How old is the Sphinx?, msnbc.com, 11. februar 1999. Pridobljeno 7. decembra 2016.
thumb|right|250px|Piramide pri Gizi, pogled z juga v poznem 19. stoletju. Z leve proti desni tri piramide kraljic ter Mikerinova, Kefrenova in Keopsova piramida.
Mikerinova piramida