Donji Karin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Benkovac Zadrske županije.
Donji Karin leži na južni obali Karinskega morja okoli 2 km zahodno od Gornjega Karina in 16 km severno od Benkovca. Ob obali stoji veliko število počitniških hišic. Ob presihajoči rečici je nastalo središče tega raztresenega naselja, ki ga sestavlja niz zaselkov.
Zgodovina Na lokaciji Miodrag se nahajajo ostanki ilirske megalitske utrdbe z ostanki templja boginje Latre, rimski amfiteater in srednjeveška turška utrdba. . Hrvatska enciklopedija . Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009. Na področju današnjega Donjega Karina se je nahajalo utrjeno ilirsko, kasneje še keltsko in rimsko naselje Corinium, ki je ležalo ob tedanji cesti, ki je povezovala notranjost antične province, v kateri so živeli Liburni, z Zadrom. V zgodnjem srednjem veku je bil pod oblastjo Ostrogotov (5. do 6. stol.), Bizantinskega cesarstva (6. do 7. stol.), Frankovskega cesarstva (7. do 9. stol.) ter nato od 10. stol. v sestavu Hrvaške. Okoli leta 950 ga pod imenom Cori (grško τὸ ϰόρı) omenja Konstantin VII. Porfirogenet kot središče ene od enajstih hrvaških županij. V poznem srednjem veku je bil Karin med drugim v lasti družin Gusići in Karlovići, med letoma 1527 in 1685 so bili njegovi gospodarji Turki, nato pa Benečani. Na izlivu rečice Karišnice v morje je verjetno že od 9. stol. stal benediktinski samostan. Na njegovih ruševinah je bil leta 1429 zgrajen sedanji frančiškanski samostan Svete Marije Brezmadežne. Samostan so v hrvaški domovinski vojni leta 1993 Srbi povsem porušili, a je bil v letih 1997 - 2006 popolnoma obnovljen.
Demografija Pregled števila prebivalcev po letih- Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001. 1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 0 0 21 14 8 31 0 0 698 749 724 649 575 514 101
Sklici
Glej tudi seznam naselij na Hrvaškem
Kategorija:Naselja Zadrske županije