thumb|300px|right|Bela krajina s Kolpo, v ozadju Gorjanci thumb|300px|right|Bela krajina v Sloveniji
Bela krajina [béla krájina ali béla krajína] je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji. Je pretežno kraška pokrajina med Gorjanci, Kočevskim Rogom in Kolpo. Na jugu jo proti Hrvaški omejuje mejna reka Kolpa, poleg nje so pomembnejše belokranjske reke še Lahinja, Dobličica in Krupa. Večji kraji in občine so Črnomelj, Metlika in Semič.
Geografija
Pokrajina je značilno kraška, prepoznavna po steljnikih in brezah. Belo krajino označujemo kot kraški ravnik. Poleg Gorjancev na severu ga obrobljata Kočevski Rog na zahodu ter reka Kolpa na jugu in vzhodu.
Na zahodnem robu pokrajine se nahaja Kopa, ki je visoka 1077 m in je najvišji vrh v Beli krajini.
Najnižja točka Bele krajine je izliv potoka Kamenice v Kolpo na meji s Hrvaško (127 m).
Prebivalstvo V Beli krajini živi okoli 27.000 prebivalcev (Črnomelj 5.854; Metlika 3.225; Semič 1.905). Povprečna gostota poselitve je 45 oseb na km2. sličica|Steljnik, belokranjska naravna značilnost Površina Skupna površina Bele krajine znaša 596 km2 (občina Črnomelj 340 km2, občina Metlika 109 km2, občina Semič 147 km2)
Podnebje Podnebje uvrščamo v zmerno celinsko podnebje JV Slovenije s submediteranskim padavinskim režimom in s povprečno količino padavin do 1300 mm. Povprečna temperatura znaša 10,1 °C, kar je nad slovenskim povprečjem.
Geologija Prevladujejo kredni apnenci in dolomiti, ki proti vrhovom Gorjancev in Kočevskega Roga preidejo v triasne in jurske apnence.
V okolici vasi Drašiči je manjše območje fliša, v okolici Kanižarice pa se pojavljajo jezerski sedimenti iz miocena. V Kanižarici se nahaja tudi opuščen rudnik rjavega premoga.
Narava Evropska unija sofinancira dva okoljevarstvena projekta in s tem pospešuje tudi čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško.
Vse tri belokranjske občine sodelujejo v programu Curs Colapis s Krajinskim parkom Kolpa, s turističnim društvom Damelj in s hrvaškimi občinami Žakanje, Kamanje in Netretič. Projekt naj bi uredil plovni režim na reki Kolpi.Ob Kolpi z roko v roki, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 17.12.2009, str. 8
Belokranjske občine sodelujejo tudi v programu Izvori življenja, ki naj bi uredil in obnovil kale, ribnike in izvire.
Črni močeril Podvrsto znane človeške ribice, črnega močerila, so leta 1986 odkrili v bližini izvira Jelševniščice v naselju Jelševnik. Vas, kjer je doma črni močeril, M. Bezek-Jakše, Živa-priloga Dolenjskega lista, december 2009, str. 35
Bele štorklje Verjetno kot posledica vojne na hrvaškem so se leta 1993 naselile prve bele štorklje v Beli krajini. Okoli 11 gnezdečih parov je ob reki Kolpi pri vaseh Zemelj, Krasinec, Otok, Boršt, Cerkvišče in Prolozje oz. ob reki Lahinji v okolici Dragatuš.
Naravovarstveni problemi Pravo ekološko katastrofo je v 80-ih letih dvajsetega stoletja povzročila tovarna Iskra Semič, ki je v kraške vrtače odlagala odpadke, ki so vsebovali težko razgradljive poliklorirane bifenile (PCB). Reka Krupa (najpomembnejši vodni vir v Beli krajini) je postala najbolj onesnažena reka v Sloveniji in neprimerna za vodooskrbo.
Kamnolomi nad Semičem na območju Blatnika, Vrčic in Srednje vasi so sporni, ker ogrožajo tamkajšnje vodne vire, na katerih temelji bodoča oskrba Bele krajine s pitno vodo.Kamnolomi nevarni za vodne vire?, M.-B.-J., Dolenjski list, 24.12.2009, str. 9
Veliko kritike prejema bioplinska elektrarna v Črnomlju zaradi smradu in gnojevke, ki naj bi vsebovala težke kovine. Črnomeljska županja je od ministra za kmetijstvo Franca Bogoviča zahtevala pripravo okrogle mize na temo smradu.Črnomaljci se bojijo smradu, M. B.-J., Dolenjski list, str. 9, 5.7.2012
Bela krajina kot samostojna pokrajina Belokranjci se na podlagi družbenogeografskih in zgodovinskih danosti uvrščajo v samostojno pokrajino."Belokranjci nočejo biti Dolenjci - Je ime pomembno ali ne?" M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, št. 51, str. 8, 23.12.2010 "Belokranjci nočejo postati Dolenjci", Dragana Stanković, Dnevnik, 2.12.2010"Belokranjci odločni: "Nismo in ne bomo Dolenjci!", M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 16.12.2010Članek v Dolenjskem listu Bela krajina se razlikuje od Dolenjske tako po podnebju kot zgodovini in etnično mešanem prebivalstvu, kar se vidi v posebni narodni noši,Slike glasbi (tamburice), plesu (kolo),Vuzemski ponedeljek običajih (npr. jurjevanje) in narečjih (npr. Vuzem = Velika noč).
Noša Za Belo krajino je značilna bela platnena narodna noša, tradicionalno je bila stkana iz mešanice konoplje in lana, vse bolj tudi iz bombaža. Noša močno odstopa od tradicionalnih narodnih noš drugih pokrajin, saj so oblačila v celoti bele barve. Dodatki danes so: pasovi, trakovi, nogavice (ženska noša), nakit, robci so obarvani. Moški imajo ob širokih pasovih široke črne klobuke, žene bele peče. Starejša narodna noša je bila samo bela in ni vsebovala drugih delov oblačil ali nakita.
Običaji Zelo znan belokranjski lik, ki odganja zimo in oznanja pomlad, je Zeleni Jurij. Tudi on nosi narodno nošo, le da ima čez nošo še obleko iz brezovih vej. Zeleni Jurij v državnem zboruEna izmed značilnosti pokrajine je tudi ples belokranjsko kolo, ki ga plešejo brez inštrumentalne spremljave.
Zgodovina
Turški vpadi
Prvi turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali 9. oktobra 1408 v Beli krajini. Turki so prišli iz Bosne in edini, ki je poročal o napadu, je bil znameniti Janez Vajkard Valvasor leta 1689. Konjeniki so izropali okolico Metlike, pobili ljudi, vse drugo pa požgali. Niso pa zavzeli mesta Metlika oz. Črnomelj, ker so mesta varovale naravne prepreke (reke) in umetne utrdbe (gradovi). Bela krajina je takrat pripadla tako imenovani Vojni krajini. Senjski knez Nikola Frankopan je bil njen vladar.1408 Prišli so turki za njimi uskoki, katalog razstave v Belokranjskem muzeju Metlika, stran 14, Belokranjska dediščina 4, 2008 Na to obdobje spominjajo številni gradovi: grad Gradac, grad Metlika oz. ostanki gradov, na primer grad Pobrežje. Šokcev dvor v Žuničih (v bližini Adlešič) je kulturni spomenik in primer utrjene kmetije iz teh časov.R. Vlašič, Šokcev dvor privablja, Dolensjki list, 1.10.2009
Druga svetovna vojna Belo krajino je okupirala italijanska vojska. Pokrajina je postala del Ljubljanske pokrajine. Spomladi 1942 so bile postojanke italijanske vojske, kraljevih financarjev in fašistov v večini večjih krajev. Od jeseni istega leta so postojanke v manjših krajih ukinjali. V krajih, kjer so postojanke ostale, so jih močno utrdili z bunkerji. Te postojanke so v mnogih primerih tudi zavarovali z žično ograjo. Vsaj za Metliko in Semič pa obstaja dokumentacija, ki dokazuje, da sta bila v celoti ožičena. Po kapitulaciji Italije je Bela krajina postala svobodno partizansko ozemlje. Pri kraju Otok je bilo letališče, od koder so zavezniki v južno Italijo vozili ranjence in dovažali pomoč. V Črnomlju je bilo med drugo svetovno vojno prvo zasedanje Slovenskega narodnosvobodilnega sveta. Zasedanje predstavlja temelj slovenske državnosti.Pogled naprej in v zgodovino, Dolenjski list, stran 8, Novo mesto, 21.02.2008
Prvi partizanski pevski zbor je bil ustanovljen spomladi leta 1944 v vasi Planina pod Mirno goro. Bil je imenovan "Invalidski zbor" oz. "Pojoča četa". V njem je sodelovalo 80 partizanov.Rasto Božič, "Živ spomin na partizansko petje", Dolenjski list, 3.5.2012, str. 18
Gospodarstvo in kmetijstvo v preteklosti Lončarstvo
V več krajih v Beli krajini (npr. v Gradacu pri Grafovih, na Griču nad Dobličami) so izdelovali glineno posodo, ki je nekdaj slovela kot izjemno kakovostna. Posoda se je prodajala v Beli krajini in »izvažala« na Dolenjsko (Novo mesto) in sosednjo Hrvaško (Karlovec).
Grički lonci so bili nekaj posebnega, ker so vsebovali 30 odstotkov kalcita. Podobno glino so za lončarstvo uporabljali le še v enem kraju v Bosni in enem v Španiji. Glina je bila iz Kanižarice, kalcit pa iz rudnika nad Gričem. Ne le glina, ampak tudi kalcit, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, str. 13, 8.9.2011
Infrastruktura
Ceste Cestne povezave so preko prelazov Vahta (615 m) in Brezovica (588 m).
Železnica Prihod prvega vlaka v Metliko je bil 25. maja 1914.Pomlad je obet plodne jeseni, Tone Jakše, Dolenjski list, 10. september 2009, stran 22 Zadnja postiljonska pošta je peljala čez Gorjance 27. maja 1914.Čar muzejske kresne noči, Tone Jakše, Dolenjski list, 16. julij 2009, stran 20 Danes je Bela krajina z ostalo Slovenijo in sosednjo Hrvaško povezana z železniško progo Novo mesto - Semič - Črnomelj - Metlika - Karlovec.
Opuščena gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči je bila prometna pot za prevoz lesa iz gozdov Veliko bukovje, ki ležijo med Adlešiči in Tribučami do železniške postaje v Črnomlju v Beli krajini.
Elektroenergetska infrastruktura Vse več je kritike gospodarstvenikov, da je priskrba Bele krajine z elektriko prešibka. Glavni in do zdaj edini električni 110-kV vod poteka iz Novega mesta čez Gorjance. Gradnja dodatnega voda naj bi bila izpeljana do leta 2016. Stroški za to investicijo naj bi dosegli več kot 15 Mio. €.Stabilna elektrika v Beli krajini šele po letu 2012, Delo, str. 14, 13.12.2012 Elektro Ljubljana je nato obljubil povečati zmogljivost transformatorjev leta 2012 na 4,7 MW in do leta 2030 na 10 MW. M. Bezek-Jakše, "Manj razviti zahtevajo več ugodnosti", Dolenjski list, 27.10.2011, str. 3
Turizem Turistična ponudba se je začela počasi razvijati v zadnjih desetih letih. V letu 2010 na primer se je nameraval RIC Bela krajina prijaviti na razpis ministrstva za gospodarstvo za promocijo turizma.Storili bomo vse, da dobimo denar, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 7.1.2010, str. 9
Prvi uspehi so se videli v tem, da so tudi že posamezni avstrijski turistični ponudniki dodali leta 2009 Belo krajino v svoj izletniški program.
Zavod Krajinski park Kolpa Regijska mreža tematskih poti TIC Metlika (Turistično informativni center Metlika) Razvojno informacijski center (RIC) Bela krajina
Slovenskim zaščitenim proizvodom na evropskem nivoju (zajamčena tradicionalna posebnost) se je pred kratkim pridružila tudi belokranjska pogača.Kmalu tudi belokranjska pogača, M. L.-S., Dolenjski list, 21.1.2010, str. 15
V Beli krajini je čebelarstvo zelo razvito.
Bela krajina je posebno znana po lanenem platnu, ki ga uporabljajo za nošo.
Občine in krajani so začeli dojemati, da bo samo z obnovo in revitalizacijo mestnih jeder in znamenitosti nemogoče privabiti turiste v to obrobno pokrajino. Primeri so grad v naselju Gradac v občini Metlika ali pa staro mestno jedro v Črnomlju in Flekov mlin v Črnomlju.Mlin-Črnomaljski drobir, Dolenjski list, 28.1.2010, str. 8
Obiskovalci iz tujih držav predlagajo večjo povezavo kulturne in naravne dediščine, promoviranje dežele ciljnim skupinam, kot so kolesarji, pohodniki in taborniki. Predlagajo analizo o sprejemljivosti obremenitve okolja, zlasti Kolpe.M. B.-J., "Bela krajina v očeh drugih", Dolensjki list, 28.8.2008, str. 8
Prireditve Vigred je tradicionalna turistično vinarska oz. kulturna prireditev, ki se v Metliki odvija tri dni na treh trgih v starem mestnem jedru v mesecu maju. Jurjevanje je najstarejši folklorni festival v Sloveniji, ki poteka v mesecu juniju. V deželi harmonike - festival, namenjen predvsem harmonikam, narodnozabavni glasbi in glasbeni dediščini. Metliške zimske kratkočasnice v hotelu Metlika (samo pozimi) Pridi zvečer na grad (Metlika). Kulturno-zabavne prireditve kot npr. gledališke igre, glasba, itd. (samo poleti). Kmečke žene iz Adlešičev imajo več prireditev na leto, na katerih kažejo stare običaje in ročna dela. ZIK Črnomelj (Zavod za izobraževanje in kulturo) je s partnerjema Krajinski park Kolpa in RIC Bela krajina začel projekt, imenovan Vseživljenjsko učenje za razvoj podeželja. Projekt sofiniacirajo Evropski socialni sklad in Ministrstvo za šolstvo in šport. Projekt je bil zaključen avgusta leta 2010. Namen projekta je bil naučiti pridelati lan.Da lan ne bi zašel v pozabo, M- Bezek-Jakše, Dolenjski list, 28.1.2010, str. 8
Gospodarstvo