Anton Semlitsch (Zemljič)
Anton Semlitsch (v slovenskih virih tudi Zemljič), slovensko-štajerski duhovnik, čebelarski strokovnjak, pedagog, urednik in politik, * 7. januar 1807, Segovci št. 33 (župnija Apače), † 14. januar 1885, Straßgang (Gradec).
Semlitsch velja za enega ključnih akterjev pri modernizaciji čebelarstva na Štajerskem v 19. stoletju. Kot urednik in revizor spisov Antona Janše je predstavljal neposreden most med tradicionalno čebelarsko šolo in uvajanjem modernih metod s premičnim satjem.
Življenjepis
Rodil se je v kmečki družini Jožefu in Ani v Segovcih na Apaškem polju. Po študiju teologije in prava v Gradcu je stopil v duhovniški poklic. Služboval je kot župnik v Carlau (Gradec) ter kasneje kot dekan in glavni župnik v Straßgangu. Zaradi svojih zaslug je bil imenovan za knezoškofijskega duhovnega in konsistorialnega svetnika.
V revolucionarnem letu 1848 je postal soustanovitelj in prvi urednik katoliško-konservativnega lista Katholischer Wahrheitsfreund. Med letoma 1878 in 1883 je bil poslanec v štajerskem deželnem zboru za okraj Radgona-Apače, kjer se je zavzemal za interese kmetijstva in krščanska načela.
Čebelarsko in pedagoško delo Semlitsch je bil pionir čebelarske pedagogike. Po uradni dolžnosti je polnih 16 let brezplačno (unentgeltlich) poučeval kandidate za učitelje o čebelarstvu, sadjarstvu in svilarstvu. S svojim delovanjem je znanje o čebelah sistemsko vpeljal v šolski sistem ljudskih šol.
Leta 1863 je postal prvi predsednik čebelarske sekcije pri Štajerski kmetijski družbi, ki jo je iniciiral nadvojvoda Janez. V svojih delih je zagovarjal postopen prehod s tradicionalnih košev na modernejši Dzierzonov način gospodarjenja.
Bibliografija
Leitfaden zur Bienenzucht (Vodnik za čebelarstvo, 1856) – eden prvih sistematičnih učbenikov po Janševi dobi.
Die Bienenzucht in Steiermark (Čebelarstvo na Štajerskem, 1861) – strokovna analiza stanja panoge.
Die Bienenschule (Čebelarska šola, 1863) – priročnik za uvajanje premičnega satja.
Leitfaden in der Landwirthschaftslehre – učbenik kmetijstva za ljudske šole.
Pomen in zapuščina Njegov pomen za slovensko zgodovino čebelarstva je bil dolgo spregledan zaradi delovanja v nemškem jeziku. Arhivska odkritja iz leta 2026 potrjujejo njegovo vlogo pri ohranjanju Janševe dediščine in njegovo neposredno povezanost z rodnim Apaškim poljem. Njegovi rokopisi in korespondenca se danes hranijo v Raziskovalni knjižnici Gotha v Nemčiji.
Viri in literatura
Krstna knjiga župnije Apače (rojstni podatki).
Anzeiger za die Diöcese Seckau, osmrtnica (januar 1885).
Digitalni arhiv ANNO (avstrijski časopisni arhivi).
Zbirka Kalliope, Forschungsbibliothek Gotha.
Sklici
Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki Kategorija:Slovenski čebelarji