Maks Durjava, slovenski antifašist, komunistični organizator in protiustaški aktivist, * 8. december 1915, Maribor, † 26. avgust 1941, Zagreb.
Življenje in delo Rodil se je kot Max Franz očetu Maksimilijanu Durjavi in materi Ani, roj. Mlekuž. Oče je bil trgovec, lastnik tovarne perila Durjava Maks in drug, konfekcija in manufaktura. Maksov brat je bil Ostoj Durjava. Imel je tudi tri sestre.
Po maturi na Državni realni gimnaziji (predhodnici današnje Prve gimnazije Maribor) leta 1934 se je vpisal na Tehnično visoko šolo v Zagrebu, smer ladjedelništvo. Tam se je srečal z naprednimi gibanji in se vključil v komunistični podmladek SKOJ, že kmalu pa tudi v Komunistično partijo Jugoslavije. Zaradi delovanja v tedaj prepovedani politični stranki so ga jugoslovanske oblasti preganjale. Deloval je tudi v Akademskem društvu Triglav Zagreb, v katerem so se zbirali napredni študenje iz Slovenije, med njimi npr. kasnejša narodna herojinja Slava Klavora.
V Zagrebu je kot član partijskega oddelka za tisk in dokumentacijo spoznal Edvarda Kardelja in v dogovoru z njim leta 1939 nastopil kot odgovorni urednik Nove Ljudske pravice, ki so jo natisnili v Zagrebu. Izšla je samo ena številka tega časopisa, saj ga je cenzura prepovedala, izvode prve številke, ki niso bili dostavljeni slovenskim naslovnikom, so zaplenili, Durjavo pa zaprli.
Konec leta 1940 je v stanovanju v središču Zagreba začela delovati ilegalna partijska tiskarna, t. i. partijska tehnika, v kateri so tiskali ponarejene listine in osebne dokumente za preganjane partijske aktiviste ter prepovedano partijsko literaturo. V njej sta konspirativno delovali le dve osebi, poleg lastnika stanovanja Dragutina Susovića še Maks Durjava. Ob ustanovitvi NDH spomladi 1941 sta pridobila gradivo za ponarejanje podpisov in žigov ustaških oblasti. V tem obdobju je Durjava dobil konspirativno ime Tomica.
Ustaška policija ga je aretirala 30. junija 1941, na poti iz tiskarne domov, zaradi kršitve policijske ure. Ilegalno tiskarno so takrat preselili na drug kospirativen naslov, Durjava pa med zaslišanji kljub mučenju ni ničesar izdal. Dva meseca kasneje, 26. avgusta 1941, ga je naglo sodišče zaradi "posedovanja knjig s komunistično vsebino in gradiva s komunistično propagando" obsodilo na smrt z ustrelitvijo.Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga. 25-letnega Durjavo so usmrtili istega dne, v Maksimirskem gozdu, na območju Dotrščine, kjer so ustaške oblasti med letoma 1941 in 1945 usmrtile na stotine ljudi, obsojenih protidržavnega delovanja.
Ohranjanje spomina Po osvoboditvi so po njem poimenovali novo mariborsko Osnovno šolo Maksa Durjave v Magdaleni, in sicer na slovenski kulturni praznik, 8. februarja 1961. Zapisan je tudi na spominski plošči padlim profesorjem in dijakom Prve gimnazije Maribor. Po njem se imenuje Krajevna skupnost Maksa Durjave, ki je del mariborske Mestne četrti Magdalena.
Viri
Kategorija:Slovenski komunisti Kategorija:Usmrčeni ljudje Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo Kategorija:Žrtve druge svetovne vojne