Kuščar ovratničar (znanstveno ime Chlamydosaurus kingii) je vrsta kuščarja v družini agam. Vrsta je domorodna v severni Avstraliji in južni Novi Gvineji ter je edini član rodu Chlamydosaurus. Njegovo domače ime se nanaša na velik ovratnik, ki je skoraj vedno položen na njegovo telo. Zraste do 90 cm od glave do konice repa in lahko tehta 600 g. Samci so večji in robustnejši od samic. Telo kuščarja je običajno sive, rjave, oranžno-rjave ali črne barve. Ovratniki so rdeče, oranžne, rumene ali bele barve.

Taksonomija Leta 1825 je britanski zoolog John Edward Gray prvič znanstveno opisal kuščarja ovratničarja in ga poimenoval Clamydosaurus kingii. Opis je temeljil na primerku, ki ga je v zalivu Careening (severozahodna Avstralija) našel botanik Allan Cunningham. Cunningham je bil takrat član odprave na ladji Phillipa Parkerja Kinga . Rodovno ime, Chlamydosaurus, izhaja iz starogrške besede chlamydo (χλαμύς), ki pomeni "ogrinjalo" ali "plašč", in latinske saurus (sauros), ki pomeni "kuščar". Vrstni pridevek kingii je latinizirana oblika imena King. To je edina vrsta, uvrščena v ta rod.

Opis

Kuščar ovratničar lahko doseže skupno dolžino okoli 90 cm, pri čemer dolžina od glave do konca trupa znaša približno 27 cm, . Tehtajo vsaj 600 g. Za vrsto je značilna posebej velika in široka glava ter dolg vrat, na katerem je nameščen značilen ovratnik. Noge so dolge, rep pa predstavlja večji del njegove celotne telesne dolžine. Pri tej vrsti je izrazit spolni dimorfizem, samci so večji od samic in imajo sorazmerno večje ovratnike, glave in čeljusti.

Značilen ovratnik je kožna guba, ki se razteza od glave in vratu. Ko je ovratnik popolnoma razširjen, dobi obliko diska, njegov premer pa lahko preseže štirikratno dolžino trupa živali (približno 30 cm). Kadar ni razširjen, se tesno ovije okoli telesa, podobno kot ogrinjalo čez vrat in ramena.Wilson, S.; Swan, G. (2023). A Complete Guide to Reptiles of Australia, Sixth Edition. Sydney: Reed New Holland. pp. 442–443. . Glavna funkcija tega organa je svarilna drža pred plenilci in za komunikacijo med osebki. Ko se počuti ogroženega, se obrne proti sovražniku in razpre svoj ovratnik, ker tako izgleda veliko večji in strašnejši. Kadar je zložen, lahko deluje tudi kot kamuflaža.

Barva hrbtne strani variira med sivo, rjavo, oranžno-rjavo in črno barvo, spodnja stran pa je svetlejša, bela ali rumena. Samci imajo temnejši trebuh in svetlejši prsni koš. Spodnja stran in boki vrste so posuti s temno rjavimi oznakami, ki se na repu združijo v proge. Ovratnik ima različne barvne vzorce glede na geografsko območje; kuščarji ovratničarji zahodno od reke Ord imajo rdeče obarvane ovratnike, tisti, ki živijo med reko in Carpentarijskim prelivom, imajo oranžne ovratnike, tisti vzhodno od preliva pa rumene do bele ovratnike. Kuščarji ovratničarji z Nove Gvineje imajo rumene ovratnike. Bolj pisani ovratniki imajo bele lise, ki lahko pripomorejo k vidnosti svarilne drže.

Na tleh je zelo hiter in teka pokonci po zadnjih tacah.

Prehranjevanje Kuščarji ovratničarji se hranijo predvsem z žuželkami in drugimi nevretenčarji, le redko pa plenijo vretenčarje. Njihov glavni plen so termiti, mravlje in stonoge. Termiti predstavljajo ključni vir hrane v sušnem obdobju, v deževni sezoni pa postanejo pomembne gosenice metuljev. Uživanje mravelj upade po požarih v začetku sušne sezone, vendar se poveča po požarih pozneje v sezoni. Vrsta uporablja strategijo plenilca iz zasede: plen opreza z drevesa, nato pa se hitro spusti na tla in proti njemu steče po zadnjih dveh nogah. Tik pred ulovom se spusti na vse štiri, zgrabi plen in ga zaužije, nato pa se takoj vrne v zavetje na drevo.

Razmnoževanje

Kuščar ovratničar se razmnožuje v obdobju med koncem sušne in začetkom deževne sezone. Samci med seboj tekmujejo tako, da se razkazujejo z odprtimi usti in razprtimi ovratniki. Če pride do spopada, kuščarji skočijo drug na drugega in se grizejo. Samica izkoplje plitvo jamico kamor odloži jajca. V eni sezoni lahko izležejo več legel, število jajc v posameznem leglu pa znaša od štiri do več kot 20. Doba inkubacije lahko traja od dva do štiri mesece. Na spol mladičev vpliva temperatura okolja; pri zmernih temperaturah se izleže več samcev, pri ekstremnih pa več samic. Mladiči imajo sorazmerno manjše ovratnike kot odrasli osebki. Kuščarji najhitreje rastejo v deževni sezoni, ko je hrane dovolj, pri čemer samci rastejo hitreje kot samice. Mladi samci se po izleganju običajno odselijo dlje od rodnega območja kot samice. Vrsta spolno dozori v dveh letih; samci živijo do šest let, samice pa do štiri leta.

Razširjenost in habitat Živi na drevesih v severni Avstraliji in Novi Gvineji. Vrsta v glavnem naseljuje savane in sklerofilne (trdolistne) gozdove. Najraje se zadržuje na višje ležečih območjih z dobro odcednostjo tal in večjo raznolikostjo drevesnih vrst, predvsem vrst evkalipta, izogiba pa se nižinskim ravnicam, kjer prevladujejo drevesa iz rodov Melaleuca in Pandanus. Kuščarji ovratničarji imajo prav tako raje območja z manj vegetacije na tleh, saj z višine lažje opazijo plen na tleh.

Zanimivosti Kuščar ovratničar je upodobljen na avstralskem kovancu za 2 centa. Ponekod je kuščar ovratničar domača žival, kot hišni ljubljenček. Zdi se, da večina kuščarjev, hišnih ljubljenčkov, izvira iz Indonezije, saj je njihov izvoz v Avstraliji in na Papua Novi Gvineji prepovedan.

Sklici

Zunanje povezave

Kategorija:Agame Kategorija:Plazilci Avstralije Kategorija:Plazilci Oceanije Kategorija:Taksoni, opisani leta 1825