Branimir (v virih tudi kot Branimer-), knez Hrvaške na področju današnje Dalmacije, * ?, † okrog 892.

Življenje

O Branimirjevem izvoru nimamo jasnih podatkov, čeprav je možno, da je pripadal Trpimirovićem. Lahko pa bi bil tudi Domagojev sin.Šišić, F. (1990): str. 363. Na oblast je prišel leta 879, ko je kot nasprotnik bizantinske nadoblasti izpodrinil in ubil kneza Zdeslava.Voje I.(1994): str. 51.Klaić N. (1990): str. 64. Na oblasti se je obdržal 13 let, nasledil ga je Muncimir.

Branimirjeva vladavina thumb|levo|270px|Omemba Branimirja v vklesanem napisu thumb|levo|270px| oltarna pregrada in zatrep z zapisom imena kneza Branimirja Branimir je bil kot nasprotnik bizantinske politike naslonjen na papeški Rim.Voje I.(1994): str. 52. V tem času je namreč Bizanc dal papeškemu Rimu proste roke nad vzhodnim Jadranom.Klaić N. (1990): str. 65. Obenem se je Branimir na začetku svoje vladavine morda naslonil na Franke, a se je v tem primeru uspel otresti njihove nadoblasti.Klaić, N. (1990): str. 26. Kljub povezavi z Rimom pa je uspel vzpostaviti dobre odnose tudi z bizantinskim vladarjem Vasilijem I.: povzel je Zdeslavovo politiko ponujanja miru Bizantincem v zameno za davek mogoriš, ki so ga Branimirju pričela plačevati dalmatinska bizantinska mesta.Mužić, I. (2006): Str. 136. Ta davek je za vrsto generacij postal dohodek hrvaškega vladarja. Leta 887 je novi dož Pietro Candiano sprožil dva neuspešna vojaška pohoda proti Neretljanom in v drugem pohodu tudi sam izgubil življenje. Odtlej so Benečani vse do leta 996 Hrvatom plačevali letni tribut, s čimer so se dohodki hrvaškega vladarja še povečali.Mužić, I. (2006): Str. 135-136.Šišić, F. (1990): str. 392.

Pod Branimirjem ni bilo več bizantinske nadoblasti, pa tudi frankovske ne. Hrvaška je tedaj postala neodvisna in samostojna država. Prvič je omenjeno tudi etnično ime države Hrvaške, saj je Branimir v nekem cerkvenem napisu v letu 888 omenjen kot knez Hrvatov (Dux Croatorum).Goldstein, I. (2008): str. 35Mužić, I. (2006): Str. 134. Branimirja je z nazivom knez Hrvatov imenoval tudi papež Janez VIII., ki si je z Branimirjem dopisoval. To je pomenilo nekakšno mednarodno priznanje neodvisne države, saj je papež s svojim dopisovanjem pokazal, da na vzhodnojadranski obali obstajata vladar in država, ki sta vredna njegovega nagovora. Klaić N. (1990): str. 66.

Branimir kot vladar Porin

Hrvaški zgodovinarji so uspeli pokazati, da je Branimir istoveten z osebnostjo Porina, hrvaškega vladarja, ki ga v delu De Adminsitrando Imperio (DAI) omenja Konstantin Porfirogenet, in ki se je dokončno otresel frankovske nadoblasti. To dokazuje sledeči dokazni krog:Klaić, N. (1990): str. 26.Šišić, F. (1990): str. 387. Najkasneje pod Porinom izgine frankovska nadoblast- verjetno gre za hrvaško dvorno reinterpretacijo hrvaške zgodovine za bizantinske naslovnike, saj so Hrvatje obrazložili kako so se otresli vladavine Frankov in se povezali s papežem, obenem pa so zamolčali Domagoja in Zdeslava, da bi se izognili omembi tega, kako so se otresli nadoblasti Bizantincev. Tako Branimir kot Porin sta vladarja, ki sta se kot prva povezala z Rimom- oboje se je lahko zgodilo šele po letu 878! Hrvati so vsaj po pripovedi v uporu ubili frankovskega arhonta (grofa) Kotzila-Koclja, ki ni mogel umreti pred letom 874, in ki je bil frankovski arhont lahko bodisi šele po tem letu bodisi pred lastnim uporom (v slednjem primeru bi bil podatek o njegovem uboju potvorjen)Omemba spodnjepanonskega grofa Koclja kaže, da je Porin lahko le Branimir in nikakor ne Borna. Sodobno hrvaško zgodovinopisje vloge Koclja v letih 874-876 zaradi pomanjkanja podatkov ne more dokončno razvozlati. Tako npr. ni jasno kaj se je dogajalo s Kocljem po zatrtju njegovega upora, ali je bil sploh še živ, ni jasno njegovo razmerje s slavonskim grofom Gozwinom. Klaićeva opozarja, da DAI omenja sedem let upora, ki se je tako začel že pod Domagojem, ko je bil Kocelj še zvesti frankovski grof. Več o tem glej v Klaić, N. (1984): str. 264-266, 270 obstaja jezikovna povezava med imeni Branimir in Porin, ki imata skupen koren.

Sklici in opombe

Viri Goldstein, Ivo (2008): Hrvaška zgodovina. Ljubljana, Društvo Slovenska matica. Klaić, Nada (1984): O problemima stare domovine, dolaska i pokrštenja dalmatinskih Hrvata. Iz: Zgodovinski časopis št. 38, 4, str. 253-270. -- (1990): Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus. Klaić, Vjekoslav (1899): Povijest Hrvata: od najstarijih vremena do svršetka XIX. Stolječa. Svezak prvi. Zagreb, Knjižara Lav. Hartmana. Mužić, Ivan (2006): Hrvatska povijest devetog stolječa. Split : Naklada Bošković. Šišić, Ferdo (1990): Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara. Zagreb, Nakladni zavod matice hrvatske. Voje, Ignacij (1994):Nemirni Balkan''. Ljubljana, DZS.

Kategorija:Hrvaški knezi