V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere. Richard Swinburne "God" in Ted Honderich. (ed)The Oxford Companion to Philosophy, Oxford University Press, 1995. Boga ponavadi pojmujejo kot vsemogočnega, vsevednega, vseprisotnega in vseobsežnega, pa tudi večnega in nujnega obstoja. Za Boga najpogosteje velja, da je netelesen, pri čemer je omenjena značilnost povezana s pojmi transcendence ali imanence.David Bordwell (2002). Catechism of the Catholic Church, Continuum International Publishing p. 84
Nekatere religije opisujejo Boga brez sklicevanja na spol, druge pa uporabljajo terminologijo, ki je za spol specifična. Bog je bil spočet kot oseben ali neoseben. V teizmu je Bog stvarnik in vzdrževalec vesolja, medtem ko je v deizmu Bog stvarnik, ne pa tudi vzdrževalec vesolja. V panteizmu je Bog vesolje samo. Ateizem je odsotnost verovanja v Boga, medtem ko agnosticizem meni, dase za obstoj Boga ne ve ali ne more vedeti. Boga so zamislili tudi kot vir vseh moralnih obveznosti in "največja razumevanja možna eksistenca".Richard Swinburne "God" in Ted Honderich. (ed)The Oxford Companion to Philosophy, Oxford University Press, 1995. Številni pomembni filozofi so razvili argumente za in proti obstoju Boga.Alvin Plantinga. "God, Arguments for the Existence of", Routledge Encyclopedia of Philosophy, Routledge, 2000.
Vsaka monoteistična religija se sklicuje na svojega boga z različnimi imeni, nekatere pa na kulturne ideje o identiteti in lastnostih boga. V staroegipčanskem atenizmu, verjetno najstarejši monoteistični religiji, so to božanstvo imenovali Aton Jan Assmann, Religion and Cultural Memory: Ten Studies, Stanford University Press 2005, p. 59 in ga razglasili za edino "resnično" Vrhovno bitje in ustvarjalca vesolja.M. Lichtheim, Ancient Egyptian Literature, Vol. 2, 1980, p. 96 V hebrejski Bibliji in judovstvu, Boga med drugim imenujejo Elohime, Adonai, YHWH (). Jahve in Jehova, možni izgovarjavi hebrejske YHWH, se uporabljata v krščanstvu. V krščanskem nauku o Trojici en Bog sobiva v treh »osebah«, imenovanih Oče, Sin in Sveti Duh. V islamu se uporablja ime Allah, pri tem muslimani za Boga uporabljajo tudi številne nazive. V hinduizmu Brahmana pogosto štejejo za monistični koncept Boga. Pantheism: A Non-Theistic Concept of Deity – p. 136, Michael P. Levine – 2002 V kitajski religiji je Šangdi zasnovan kot prednik (prvi prednik) vesolja in njegov bistveni del, ki v njem nenehno vzpostavlja red. Druga imena za Boga so Baha v veri Baháʼí,A Feast for the Soul: Meditations on the Attributes of God : ... – p. x, Baháʾuʾlláh, Joyce Watanabe – 2006 Waheguru v sikizmu,Philosophy and Faith of Sikhism – p. ix, Kartar Singh Duggal – 1988 Ahura Mazda v zoroastrizmuThe Intellectual Devotional: Revive Your Mind, Complete Your Education, and Roam confidently with the cultured class, David S. Kidder, Noah D. Oppenheim, p. 364 in Sang Hyang Widhi Wasa v balijskem hinduizmu.McDaniel, June (2013), A Modern Hindu Monotheism: Indonesian Hindus as ‘People of the Book’. The Journal of Hindu Studies, Oxford University Press,
Etimologija in uporaba sličica| Mesha Stela z najzgodnejšo znano omembo (840 Pr. N. Št.) Izraelskega Boga Jahveja. Najzgodnejša pisana oblika germanske besede Bog izhaja iz krščanskega kodeksa Argentej iz 6. stoletja. Sama angleška beseda izhaja iz Proto-germanskega *ǥuđan. Rekonstruirana proto-indoevropska oblika *ǵhu-tó-m je verjetno temeljila na korenu *ǵhau(ə)-, kar je pomenilo bodisi 'poklicati' bodisi 'priklicati'.The ulterior etymology is disputed. Apart from the unlikely hypothesis of adoption from a foreign tongue, the OTeut. "ghuba" implies as its preTeut-type either "*ghodho-m" or "*ghodto-m". The former does not appear to admit of explanation; but the latter would represent the neut. pple. of a root "gheu-". There are two Aryan roots of the required form ("*g,heu-" with palatal aspirate) one with meaning 'to invoke' (Skr. "hu") the other 'to pour, to offer sacrifice' (Skr "hu", Gr. χεηi;ν, OE "geotàn" Yete v). Oxford English Dictionary, OED Compact Edition, G, p. 267 Germanska besede za Boga so bili prvotno srednjega spola -applying za oba spola, vendar v procesu pokristjanjevanja od germanskih narodov iz njihovega domačega germanskega poganstva, beseda postala moški skladenjsko obliko.
Z veliko se pišejo imena, po katerih je bog znan, vključno z 'Bog'. Zato se oblika z veliko začetnico ne uporablja za več bogov (politeizem) ali kadar se uporablja za sklicevanje na generično idejo božanstva.Webster's New World Dictionary; "God n. ME < OE, akin to Ger gott, Goth guth, prob. < IE base * ĝhau-, to call out to, invoke > Sans havaté, (he) calls upon; 1. any of various beings conceived of as supernatural, immortal, and having special powers over the lives and affairs of people and the course of nature; deity, esp. a male deity: typically considered objects of worship; 2. an image that is worshiped; idol 3. a person or thing deified or excessively honored and admired; 4. [G-] in monotheistic religions, the creator and ruler of the universe, regarded as eternal, infinite, all-powerful, and all-knowing; Supreme Being; the Almighty"Dictionary.com; "God /gɒd/ noun: 1. the one Supreme Being, the creator and ruler of the universe. 2. the Supreme Being considered with reference to a particular attribute. 3. (lowercase) one of several deities, esp. a male deity, presiding over some portion of worldly affairs. 4. (often lowercase) a supreme being according to some particular conception: the God of mercy. 5. Christian Science. the Supreme Being, understood as Life, Truth, Love, Mind, Soul, Spirit, Principle. 6. (lowercase) an image of a deity; an idol. 7. (lowercase) any deified person or object. 8. (often lowercase) Gods, Theater. 8a. the upper balcony in a theater. 8b. the spectators in this part of the balcony.". To velja tudi za hebrejski El, toda v judovstvu je Bog dobil tudi lastno ime, Jahve, tetragrammaton YHWH, po izvoru verjetno ime edomskega ali midianitskega božanstva. desno|sličica| Beseda "Allah" v arabski kaligrafiji Alah ( Allah) Je arabski izraz brez množine, ki ga muslimani in arabsko govoreči kristjani in judje uporabljajo za "Boga", ki se uporablja, 'ilāh ( množina "āliha آلِهَة) je izraz, ki se uporablja za božanstvo ali za boga na splošno."Islam and Christianity", Encyclopedia of Christianity (2001): Arabic-speaking Christians and Jews also refer to God as Allāh.
Bog ima lahko lastno ime v monoteističnih tokovih hinduizma, ki poudarjajo Božjo osebnost, s prvimi omembami imena Krišna - Vasudeva v Bhagavati ali kasneje Vishnu in Hari.
Ahura Mazda je ime za Boga, ki se uporablja v zoroastrizmu.Mazda, ali bolje rečeno avestanska matična oblika Mazdā-, nominativ Mazdå, odraža protoiransko *Mazdāh (ženska). Na splošno velja za lastno ime duha in kot njegov sanskrtski sorodnik medhā pomeni 'pamet' ali 'modrost'. Tako avestanski kot sanskrtski besedi odražata proto-indoiransko *mazdhā-, iz proto-indoevropskega mn̩sd,eh 1, kar dobesedno pomeni 'umestitev' (dʰeh 1) človekovega uma (* mn̩-s), torej 'modro'.
Waheguru () je izraz, ki se v sikizmu najpogosteje uporablja za oznako Boga. To pomeni 'čudoviti učitelj' v pandžabščini. Vāhi (srednjeperzijska izposojenka) pomeni 'čudovit' in guru () je oznaka za 'učitelja'. Za nekatere je Waheguru izkušnja ekstaze, ki presega vse opise. Najpogostejša uporaba besede waheguru je v pozdravu, ki ga Siki uporabljajo med seboj: Waheguru Ji Ka Khalsa, Waheguru Ji Ki Fateh Čudovitega gospoda Khalsa, zmaga Čudovitemu gospodu.Baha, "največje" ime boga v veri Baháʼí, pomeni v arabščini 'Vseslaven'.
Splošne predstave Filozofija religije priznava naslednje bistvene lastnosti Boga:
vsemogočnost (neomejena moč), vsevednost (neomejeno znanje), večnost (Bog ni vezan na čas), dobrota (Bog je popolnoma dober), enotnost (Boga ni mogoče razdeliti), enostavnost (Bog ni sestavljen), netelesnost (Bog je nesnoven), nespremenljivost (Bog se ne more spremeniti).
O naravi ali obstoju Boga ni jasnega soglasja. Abrahamske predstave o Bogu so med drugimi monoteistična definicija boga v judovstvu, trinitarni pogled kristjanov in islamski koncept Boga.
V antičnem grško-rimskem svetu so obstajala tudi različna pojmovanja boga, na primer Aristotelov pogled na nepomičnega gibalca, neoplatonski koncept Enega in panteistični Bog stoičnih fizikov.
Darmične vere se razlikujejo v pogledu na božanskost: pogledi na Boga v hinduizmu se razlikujejo glede na regijo, sekto in kasto, vse od monoteističnih do politeističnih. Številne politeistične religije delijo idejo o božanskem stvarniku, čeprav ne nosi imena 'Bog' in je brez vseh drugih vlog, ki jih monoteistične religije pripisujejo konkretnemu Bogu. Včasih se na sikizem gleda kot na panteističen odnos do Boga.
Religije Śramaṇa so splošno ne-stvarstvene, hkrati pa trdijo, da obstajajo božanska bitja (Deve v budizmu in [džainizem|[džainizmu]]) z omejeno močjo in življenjsko dobo. Džainizem je na splošno zavračal kreacionalizem, saj je menil, da duševne snovi (Jīva) niso ustvarjene in da je čas brez začetka.Nayanar, Prof. A. Chakravarti (2005). Samayasāra of Ācārya Kundakunda. p.190, Gāthā 10.310, New Delhi: Today & Tomorrows Printer and Publisher. Glede na interpretacijo in tradicijo lahko budizem razumemo kot neteističen, transteističen, panteističen ali politeističen. Vendar pa je budizem na splošno zavračal poseben monoteističen pogled na Boga Stvarnika. Buda v zgodnjih budističnih besedilihNarada Thera (2006) The Buddha and His Teachings, pp. 268-269, Jaico Publishing House.Hayes, Richard P., "Principled Atheism in the Buddhist Scholastic Tradition", Journal of Indian Philosophy, 16:1 (1988:Mar) p. 2. kritizira teorijo kreacionizma.Tudi glavni indijski budistični filozofi, kot so Nagarjuna, Vasubandhu, Dharmakirti in Budagoša (Buddhaghosa), so dosledno kritizirali stališča o Bogu Stvarniku, ki so jih zagovarjali hindujski misleci.Hsueh-Li Cheng. "Nāgārjuna's Approach to the Problem of the Existence of God" in Religious Studies, Vol. 12, No. 2 (Jun., 1976), pp. 207-216 (10 pages), Cambridge University Press.Hayes, Richard P., "Principled Atheism in the Buddhist Scholastic Tradition", Journal of Indian Philosophy, 16:1 (1988:Mar.).Harvey, Peter (2019). "Buddhism and Monotheism", p. 1. Cambridge University Press.
Obstoj
Obstoj Boga (specifično monoteistične predstave Boga) je predmet razprave v filozofiji religije, teologiji in množični kulturi. Vprašanje vključuje različne filozofske discipline, med drugimi epistemologijo, ontologijo in aksiologijo.
Skozi zgodovino so misleci razvili razne logične, empirične in metafizične argumente za obstoj Boga.
Kozmološki argumenti temeljijo na dejanskih trditvah o vesolju oz. naravnih pojavih, običajno v smislu vzročnosti, spreminjanja, kontingenčnosti in končnosti. Tovrstna argumentacija sodi v naravno teologijo. Med bolj znanimi sodobnimi zagovorniki argumenta je William Lane Craig, ameriški krščanski filozof in teolog, ki je svojo zasnovo poimenoval Kalam kozmološki argument: Vse, kar začne obstajati, ima vzrok za svoj obstoj. Vesolje je začelo obstajati. Torej ima vesolje vzrok za svoj obstoj.
Craig dalje argumentira naravo tega vzroka in zaključi, da mora biti nepovzročen, transcendenten, nesnoven, brezčasen in vsaj nepredstavljivo močan.
Moralni argument temelji na predpostavki obstoja objektivnih moralnih vrednot in dolžnosti. Craig je moralni argument povzel na sledeč način: Če Bog ne obstaja, objektivne moralne vrednote in dolžnosti ne obstajajo. Objektivne moralne vrednote in dolžnosti obstajajo. Torej Bog obstaja.
Teleološki argument trdi, da je uglašenost vesolja, ki omogoča razvoj zapletenih živih bitij, izid oblikovanja in ne naključja; oblikovanje pa implicira oblikovalca, Boga. Craig zasnuje argument na sledeč način: Uglašenost vesolja je ali zaradi fizične nujnosti, ali naključja, ali oblikovanja. Fizična nujnost in naključje nista vzrok uglašenosti. Torej je uglašenost zaradi oblikovanja.