Margaret Ruth »Maggie« Gyllenhaal (izg. ˈdʒɪlənhɑːl), ameriška gledališka, filmska in televizijska igralka, * 16. november 1977, New York, New York, ZDA.
Je hči režiserja Stephena Gyllenhaala in scenaristke Naomi Foner Gyllenhaal (roj. Achs) ter starejša sestra igralca Jaka Gyllenhaala. Z igranjem je Maggie Gyllenhaal pričela, ko se je začela pojavljati v filmih svojega očeta, kasneje pa je zaslovela z nedovisno kultno uspešnico Donnie Darko (2001), kjer je imela stransko vlogo. Leta 2002 je doživela svoj preboj s tem, ko je zaigrala v sadomazohistični komediji Tajnica, za katerega je bila nominirana za zlati globus in pritegnila pozornost raznih filmskih kritikov.
Maggie Gyllenhaal je zaigrala v filmih zelo različnih zvrsti, vključno z neodvisnim filmom Sherrybaby (2006), za katerega je bila nominirana za svoj drugi zlati globus, romantično komedijo Moškemu velja zaupati (2006) ter v uspešnicah, kot sta World Trade Center (2006) in Vitez teme (2008). Nato je leta 2009 zaigrala v glasbeni drami Crazy Heart, za katero je bila nominirana za oskarja v kategoriji za »najboljšo stransko igralko.« Večkrat je zaigrala tudi v gledališču, med drugim v gledališki igri Closer (2000), ter se pojavila na televiziji, in sicer v televizijskih filmih in serijah, kot je film Strip Search.
Maggie Gyllenhaal ima že od leta 2002 razmerje z igralcem Petrom Sarsgaardom. Leta 2006 sta se zaročila in 3. oktobra tistega leta dobila hčerko Ramono. 2. maja 2009 sta se poročila v Italiji. Je politično aktivna pri stranki demokratov in, tako kot njena starša in njen brat, podpira Ameriško civilno državljansko združenje (American Civil Liberties Union). Leta 2003 je ob invaziji v Iraku sodelovala pri proti-vojnih demonstracijah. Leta 2005 jo je javnost močno kritizirala, ker je izjavila, da je bila po njenem mnenju Amerika »na nek način odgovorna« za teroristične napade 11. septembra 2001. Aktivno sodeluje pri kampanijah za promoviranje človekovih pravic, civilne prostosti in v boju proti revščini.
Zgodnje življenje thumb|left|upright|Grb družine Gyllenhaal
Margaret Ruth »Maggie« Gyllenhaal se je rodila v New Yorku, kot hči režiserja Stephena Gyllenhaala in filmske producentke ter scenaristke Naomi Foner Gyllenhaal (roj. Achs). Jake Gyllenhaal, njen mlajši brat, je, tako kot ona, igralec. Njen oče je bil vzgojen kot pripadnik cerkve splošna konvencija cerkve Novi Jeruzalem in je član švedske plemiške družine Gyllenhaal; njen zadnji prednik čiste švedske krvi je bil njen pra-pradedek, Leonard Gyllenhaal, voditelj cerkve splošna konvencija cerkve Novi Jeruzalem, ki je podpiral tiskanje in širjenje del te vere. Njena mama prihaja iz judovske družine iz New York Cityja in je bivša žena Erica Fonerja, profesorja zgodovine na univerzi Columbia. Njena starša, ki sta se poročila leta 1977, sta oktobra 2008 vložila zahtevo za ločitev.
Maggie Gyllenhaal je odrasla v Los Angelesu in se šolala na šoli Harvard–Westlake. Leta 1995 je končala šolanje na tej šoli in se preselila v New York, da bi se začela šolati na univerzi Columbia, kjer je študirala literaturo in vzhodne religije; diplomirala je leta 1999. Potem, ko se je šolala na kraljevi akademiji dramske umetnosti v Londonu, je čez poletje kot natakarica delala v restavraciji v Massachusettsu.
Kariera 1992–2002: Zgodnje delo Prvi filmi Maggie Gyllenhaal - filmski prvenec Waterland (1992) pri petnajstih, kasneje pa še filma A Dangerous Woman (1993) in Homegrown (1998) - so bili filmi njenega očeta; v zadnjih je zaigral tudi njen mlajši brat, saj sta imela oba dva stranske vloge kot otroka. Skupaj s svojo mamo sta se Maggie in Jake Gyllenhaal pojavila v dveh epizodah italijanske kuharske oddaje Molto Mario, ki se je vrtela na kanalu Food Network. Potem, ko je končala s šolanjem na kolidžu, je zaigrala stranske vloge v filmih, kot sta Cecil B. Demented (2000) in Fantje mojega življenja (2001). Maggie Gyllenhaal je kasneje postala bolj prepoznavna, ko je zaigrala sestro svojega resničnega brata v neodvisni kultni uspešnici Donnie Darko (2001).
V gledališču je prvič zaigrala leta 2000, ko je v gledališču Berkeley Repertory zaigrala v igri Patricka Marberja, Closer, za katero je s strani kritikov prejemala v glavnem pozitivne ocene. Igro so začeli izvajati maja 2000 in jo izvajali vse do sredine julija tistega leta. Maggie Gyllenhaal je od takrat zaigrala še v številnih drugih gledaliških igrah, vključno z igrami Vihar, Antonij in Kleopatra, The Butterfly Project in No Exit.
2002–2005: Preboj Maggie Gyllenhaal je svoj preboj doživela, ko je leta zaigrala v črni komediji Tajnica (2002), filmu o dveh ljudeh, ki se začneta v svojem BDSM-jevskem načinu življenja obojestransko izpopolnjevati. Kritik revije New York Times, Stephen Holden, je napisal: »Vloga Lee, ki jo je odigrala Maggie Gyllenhaal, prežeta s komičnimi dodatki in umirjeno sladkobnostjo, bi jo morala spremeniti v zvezdo.« Mick LaSalle iz revije San Francisco Chronicle je napisal: »Maggie Gyllenhaal je kot samo-uničujoča tajnica skrivnostna in, na trenutke, razumevajoča.« Film je s strani filmskih kritikov v glavnem prejemal pozitivne ocene, njen nastop v filmu pa je Maggie Gyllenhaal prislužil nagrado National Board of Review of Motion Pictures Award v kategoriji za »najboljši prebojni nastop igralke«, njeno prvo nominacijo za zlati globus in nominacijo za nagrado Independent Spirit Award. Film Tajnica je bil prvi film, v katerem so se pokazale njene popolnoma gole podobe. Čeprav jo je scenarij za film navdušil, je imela na začetku nekaj pomislekov glede svojega sodelovanja pri njem, saj je verjela, da bi s filmom lahko prenašala anti-feministično sporočilo gledalcem. Po previdnem pogovoru o scenariju z režiserjem filma, Stevenom Shainbergom, se je strinjala, da se bo pridružila projektu. Čeprav je vztrajala, da je Steven Shainberg ni izkoristil, je dejala, da se je »ob začetku snemanja počutila prestrašeno« in da »v napačnih rokah ... celo v samo malce manj intiligentnih rokah bi ta film lahko izpadel zelo čudaško.« Od takrat naprej je precej previdna pri pogovorih o raznih vlogah v filmih, saj »se včasih dinamike, ki jih raziskujete pri svojem delu, lahko tebi navkljub zlijejo tudi v tvoje življenje.«
Nato je zaigrala stransko vlogo v komični drami Prilagajanje (2002), filmu, ki je pripovedoval zgodbo o scenaristu Charlieju Kaufmanu in času, ko se trudi roman The Orchid Thief pretvoriti v film. Nato se je Maggie Gyllenhaal pojavila v biografiji brez avtorja, Izpovedi nevarnega uma (2002), kjer je bila del igralske zasedbe, ki so jo sestavljali igralci, kot so Sam Rockwell, Drew Barrymore, George Clooney in Julia Roberts. Film je po vsem svetu zaslužil 33 milijonov $. Istega leta je imela manjšo vlogo v komediji 40 dni in 40 noči.
Leta 2003 je kot Giselle poleg Julie Roberts, Kirsten Dunst, Julie Stiles, Marcie Gay Harden in Ginnifer Goodwin zaigrala v filmu Nasmeh Mone Lise. V intervjuju z revijo The Daily Telegraph je razkrila, da je vlogo sprejela zato, ker si je »vedno želela igrati nekoga, ki se počuti samozavestno v svoji koži privlačne, lepe ženske«. Film je s strani filmskih kritikov prejemal v glavnem negativne ocene, Manohla Dargis, novinarka revije Los Angeles Times ga je, na primer, opisala kot »domišljavega in reduktivnega«. Sledili sta vlogi v dveh manjših neodvisnih filmih: Novo življenje (2003), zgodba o šestih ameriških ženskah, ki nestrpno čakajo, da bodo po dolgem času končno izpolnili njihove zahteve glede stalnega prebivališča v neznani državi v Južni Ameriki, še preden odidejo po dojenčke, ki so jih posvojile ter Kriminal (2004), priredba argentinskega filma Devet kraljic z Johnom C. Reillyjem in Diegom Luno. Maggie Gyllenhaal je igrala odkrito hotelsko upravnico, ki je prisiljena pomagati svojemu nepoštenemu bratu (zaigral ga je John C. Reilly) tako, da zapelje eno izmed njegovih žrtev. Leta 2004 so jo povabili k članstvu Akademije umetnosti v filmu in znanosti (Academy of Motion Picture Arts and Sciences). Nato je zaigrala v HBO-jevem filmu Strip Search (2004), kjer je upodobila ameriško študentko na Kitajskem, kjer je osumljena terorizma.
thumb|Maggie Gyllenhaal, 2004
Leta 2004 se je Maggie Gyllenhaal vrnila v gledališče v Los Angelesu in zaigrala Priscillo, Homebodyjevo hčerko, ki večino časa preživi v iskanju svoje nedosegljive mame, ki se je takrat nahajala v Kabulu, Afganistan, v igri Tonyja Kushnerja, Homebody/ Kabul. Tony Kushner ji je vlogo v igri Homebody/ Kabul dodelil predvsem zaradi njenega močnega nastopa v igri Closer. Ben Brantley iz revije The New York Times je napisal: »Gdč. Gyllenhaal nam zagotovi bistveno povezavo med deli naslova igre.« John Heilpern iz revije The New York Observer je menil, da je bil nastop Maggie Gyllenhaal »prepričljiv«. Ker so jo pričeli obravnavati kot seks simbol, se je Maggie Gyllenhaal v letih 2004 in 2005 uvrstila na seznam »100 najprivlačnejših« revije Maxim.
Njen naslednji film je bila komedija Srečni konci (2005), v kateri je igrala pustolovsko pevko, ki zapelje mladega gejevskega glasbenika (zaigral ga je Jason Ritter) ter njegovega bogatega očeta (Tom Arnold). Posnela je nekaj pesmi za soundtrack filma, vlogo samo pa je označila za »najbolj surovo, strašljivo vlogo vseh časov« in dodala, da se sama sebi zdi bolj naravna med petjem na ekranih kot pa med igranjem. Lisa Schwarzbaum iz revije Entertainment Weekly je njen nastop v filmu opisala kot »tako čudovit in naravno privlačen kot je njen umetni lik sploh lahko.«
2006 - danes: Zdajšnja kariera thumb|left|upright|Maggie Gyllenhaal premieri filma Vitez teme v Barceloni, Španija, leta 2008
Po filmu Srečni konci je Maggie Gyllenhaal leta 2006 zaigrala v filmih Moškemu velja zaupati, Bolj čudno kot fikcija, Hiša pošast, World Trade Center in Sherrybaby. V filmu Moškemu velja zaupati, kjer so poleg nje igrali tudi Julianne Moore, David Duchovny in Billy Crudup, je zaigrala Tobyjevo (zaigral ga je Billy Crudup) dekle Elaine, s katerim sta hodila že sedem let in sta začela razmišljati o tem, da bi se ustalila in si ustvarila družino. Film je bil kritično in finančno neuspešen. Ethan Alter iz revije Premiere je menil, da sta bila nastopa Maggie Gyllenhaal in Davida Duchovnyja »bolj preprosta,« po njegovem mnenju zato, ker sta »takšne like igrala že prej«. V filmu Bolj čudno od fikcije ima vlogo simpatije Harolda Cricka, ki ga je upodobil Will Ferrell. Njen nastop v filmu je bil s strani filmskih kritikov v glavnem pohvaljen; Mike Straka iz kanala Fox News je, na primer, napisal: »Gyllenhaalova še v nobenem filmu ni bila tako privlačna in zaradi njenega sodelovanja s Ferrellom je to eden izmed njenih najboljših filmov, čas, ko je igrala v neodisnih filmih, pa je brez dvoma pretekel.« V animirani grozljivki Hiša pošast je glas posodila liku Elizabeth »Zee«. Maggie Gyllenhaal je zaigrala Allison Jimeno, ženo načelnika pristaniške uprave, Willa Jimena, v filmu Oliverja Stonea, World Trade Center, ki je temeljil na terorističnih napadih 11. septembra 2001 ter na istoimenskih stolpih, postavljenih v New Yorku. Dejala je, da je bil to »eden izmed filmov, ki jih je bilo najbolj zabavno snemati.« Film je s strani filmskih kritikov v glavnem prejemal pohvale in doživel velik uspeh povsod po svetu, saj je zaslužil 162 milijonov $.