Porenut ali morda Perunec, v slovanski mitologiji nejasno zahodnoslovansko božanstvo v domnevni trojici božanstev Porenut-Porevit-Rugievit.
Saks Gramatik (†1205) poroča o treh božanstvih, ki so jih častili v Korenici (Karentiji) na otoku Rujan: o štiriglavem Porenutu, peteroglavem Porevitu in sedmeroglavem Rugievitu.Ovsec, D. (1991): 50. Čeprav je bil Porenut štiriglav, je imel pet obrazov, od tega enega na prsih.Ovsec, D. (1991): 116. Po Niederleju so Porenut, Porevit in Rugievit zgolj lokalna imena za Svantevita.Ovsec, D. (1991): 151. Po drugi strani je verjetno, da so si bila ta božanstva med seboj različna. Porenuta, Porevita in Rugievita po navadi nalizirajo tako, da na mesto Porenuta postavljajo kar Jarovita.Gimbutas, M. (1971): 160.Makarovič, J. (1998): 63. Po Pisaniju je ime Porenut treba brati kot Porunetius/Porunec/Pioruniec, kar pomeni »mali Perun«.Ovsec, D. (1991): 152. S takšno razlago se strinja tudi Jacobson.Jacobson, R. (1985): 6. S tem se ujema tudi podrobnejše preučevanje Jarilovega kulta, ki je pokazalo, da je bil Jarilo/Jarovit kot Perunov sin rojen ob božičnem času, nato ga je ugrabil gospodar volkov Veles in ga kot svojega hlapca postavil za volčjega pastirja.Mencej, M. (2001): 218. Če Jarovit pooseblja sile pomladi, Porevit sile poletja, ime Rugievita verjetno vsebuje povezavo z jesenjo.
Sklici
Viri Gimbutas Maria (1971): The Slavs. Londin, Thames & Hudson. Makarovič Jan (1998): Od Črne boginje do Sina Božjega. Ljubljana/Pisa, FDV/ Studi slavi. Mencej Mirjam (2001): Gospodar volkov v slovanski mitologiji. Ljubljana, Filozofska fakulteta. Ovsec Damjan J. (1991): Slovanska mitologija in verovanje. Domus, Ljubljana. Vasiljev Spasoje (1928): Mitologija drevnih Slovena. Beograd, Srbobran.
Kategorija:Slovanski bogovi