thumb|right|300px|Prešernova rojstna hiša v Vrbi
V Sloveniji je več kot 60 muzejev in galerij, povezanih v Skupnost muzejev Slovenije. Ne obstaja pa osrednji literarni muzej, v katerem bi na enem mestu celovito predstavili vse pomembnejše slovenske pesnike in pisatelje. Zato pa je Slovenija preprežena z desetinami spominskih hiš in sob, spomenikov in spominskih plošč pomembnim prednikom, pisateljem, pesnikom, slikarjem, politikom, znanstvenikom, vojakom. Nekateri pokrajinski in krajevni muzeji so v rojstnih hišah domačih literatov uredili manjše stalne razstave o njihovem življenju in delu, ponekod so jih uredila društva ali šole, redkeje posamezniki.
Rojstne ali spominske hiše in sobe predstavljajo javne ali zasebne zbirke razstavnih predmetov o literarnih delih in njegovih tvorcih. Pogosto so hkrati predstavljene značilnosti življenja v določenem času in so hiše tudi mali etnografski muzeji. Z idejo slovenskega literarnega muzeja so se ukvarjali literarni zgodovinar Joža Mahnič, slovenistka Breda Pogorelec in Andrijan Lah.
Gorenjska Rojstna hiša Rudolfa Maistra
V starem delu Kamnika so v nekdanjem predmestju Šutna 3. septembra 2013, na državni ravni pa na Maistrov dan 23. novembra 2013 odprli obnovljeno rojstno hišo slovenskega generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova. V hiši je razstava o Maistrovem življenju in delu, spominsko ploščo (1938) na pročelju je zasnoval J. Plečnik.
Prešernova rojstna hiša
Prvi primer slovenskega literarnega muzeja je rojstna hiša pesnika in pravnika dr. Franceta Prešerna (1800–1849) v Vrbi. Slovenska mladina je leta 1939 na poziv vidnih kulturnih osebnosti (pobudnik je bil pisatelj Fran Saleški Finžgar) odkupila Prešernovo hišo, ki so jo nato preuredili v muzej. Opremili so jo s predmeti in pohištvom iz časa pesnikovega otroštva, med katerimi ima poseben pomen njegova zibelka. Nemci so muzeju med drugo svetovno vojno kljub načrtnemu uničevanju slovenskih kulturnih objektov prizanesli, po besedah poznavalcev predvsem zaradi Prešernovih pesmi v nemščini. Pred pesnikovo hišo so ob 200-letnici njegovega rojstva odkrili bronasti doprsni odlitek prve kiparske upodobitve Franceta Prešerna, ki jo je leta 1865 izdelal akademski kipar Franc Ksaver Zajec. V hiši se je rodil tudi ljubljanski nadškof Anton Vovk.
thumb|left|200px|Finžgarjeva rojstna hiša
Finžgarjeva rojstna hiša
V rojstni hiši v Doslovčah, po domače Pri Dolencu, je prikazano življenje in delo pisatelja Frana Saleškega Finžgarja (1871–1962). Hiša skupaj z ohranjenim skednjem in kozolcem ponazarja, v kakšnem okolju je živel in delal gorenjski kajžar in obrtnik v času pisateljeve mladosti. Dolenčeva kajža je bila znana po tkanju platna na statvah ter šivanju ovčjih kožuhov in irhastih hlač.Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovčah sličica|Črna kuhinja v Finžgarjevi rojstni hiši
Prešernov spominski muzej sličica|Notranjost Finžgarjeve rojstne hiše V hiši na Prešernovi ulici v Kranju, kjer je od jeseni 1846 do svoje smrti prebival France Prešeren, so leta 1964 odprli spominski muzej. V letu 2000/2001 je bila hiša temeljito prenovljena, z njo pa tudi stalna razstava, ki prikazuje pesnikovo življenje od njegovega rojstva v Vrbi, šolanja na Dunaju do življenja v Ljubljani in smrti v Kranju. Z avtentičnim pohištvom sta opremljeni dve sobi: pesnikova spalnica in advokatska pisarna. Posebej so izpostavljeni trije vrhunci v njegovem življenju: Sonetni venec, Krst pri Savici in izid Poezij. Na razstavi je možno videti tudi precej knjig in sodobnih medijev o Prešernovem življenju in njegovem delu, hkrati pa tudi ogromno prevodov Prešerna v tuje jezike. Leta 1981 je ob slovenskem kulturnem prazniku stekel ciklus razstav z naslovom Prešernovi nagrajenci.
Rojstna hiša Matije Čopa V Žirovnici na ogled rojstna hiša jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in bibliotekarja Matije Čopa (1797–1835). Filozofsko in estetsko izrazito napredno usmerjen je s svojim kulturnopolitičnim programom dvigal kulturno zavest slovenskega naroda. Bil je zelo dober poznavalec klasične in sodobne književnosti, govoril je 19 jezikov. Eden njegovih somišljenikov in osebni prijatelj je bil France Prešeren.
thumb|left|200px|Rojstna hiša Janeza Jalna
Rojstna hiša Janeza Jalna
V vasi Rodine pri Žirovnici je lepo ohranjena rojstna hiša pisatelja in dramatika Janeza Jalna (1891–1966), ki je navdih za svoja pripovedna dela iskal v naravi in življenju preprostih ljudi v domačem okolju ali v daljni preteklosti, ko so na Ljubljanskem barju živeli koliščarji. V starem delu hiše so leta 1992 obnovili, pet let kasneje pa za javnost odprli zbirko o pisateljevem življenju in delu. V veži je razstavljena dokumentacija in rekonstruirana črna kuhinja, v kamri je pisateljev delovni prostor z rokopisi, tiskanimi deli in dokumenti, bivalni prostor pa je opremljen z izvirno opremo.
Razstava o Antonu Tomažu Linhartu V baročni graščini v Radovljici je v nadstropju na ogled stalna razstava o prvem slovenskem dramatiku, začetniku modernega slovenskega zgodovinopisja in državnemu uradniku Antonu Tomažu Linhartu (1756–1795). V tedanjem uradnem nemškem jeziku je napisal viharniško tragedijo Miss Jenny Love in pesniški almanah Blumen aus Krain, v slovenskem jeziku pa svoji najznamenitejši deli, komediji Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Linhart je bil kot visok državni uslužbenec zaslužen za uvedbo višješolskega študija in prve javne knjižnice v Ljubljani, ustanovil pa je tudi veliko osnovnih šol. Kot znanstvenik se je proslavil z dvema knjigama o zgodovini Slovencev (Versuch einer Geschichte von Krain ünd der übrigen südlichen Slaven Oesterreichs, 1788, 1791).
thumb|left|200px|Kurnikova hiša Kurnikova hiša
Na levem bregu Tržiške Bistrice, v mestnem jedru Tržiča, stoji stara Kurnikova hiša, zgrajena po velikem požaru, ki je leta 1811 upepelil dobršen del mesta. Enonadstropna hiša z meščansko–obrtno arhitekturo, dolgim lesenim balkonom in krita s skodlami je na začetku 19. stoletja prešla v last družine kolarjev Kurnikov, po domače Rodarjev. Najbolj znan je bil ljudski pesnik in kolar Vojteh Kurnik (1826–1886), ki ima na hiši svoj bronast portret. Med delom so se mu v glavi pogosto rojevali Verzi, zato jih je zapisoval kar na deske ali oblance, od katerih se jih je nekaj ohranilo vse do danes. Kot pesnik je opeval Tržič in okolico, tamkajšnje prebivalce in še posebej rokodelce. Literarno sicer ni bil visoko izobražen, a se je vendarle uspel dvigniti nad povprečje svojega kraja oziroma nad raven tedaj neukega in na tuj jezik naslonjenega prebivalstva. Pritličje Kurnikove hiše predstavlja bivanjske kulture 19. stoletja in Kurnikov literarni krog, celotno nadstropje pa je namenjeno razstavni galerijski dejavnosti.Kurnikova hiša v Tržiču
Planinski muzej
V knjižnici Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani se nahaja več kot 1.000 strokovnih in leposlovnih enot o planinstvu, namenjenih kustosom in raziskovalcem, ki proučujejo planinsko zgodovino. Muzejska knjižnica hrani vse številke Planinskega vestnika, ki so shranjene tudi v drugih slovenskih knjižnicah. Ima klasična dela slovenske planinske zgodovine (Julius Kugy, Pavel Kunaver, Evgen Lovšin, Henrik Tuma, Janko Mlakar, …), številne publikacije domačih planinskih društev, priročnike ...Slovenski planinski muzej v Mojstrani
thumb|left|200px|Liznjekova domačija Liznjekova domačija
V obnovljeni Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori so leta 1983 uredili etnološki muzej. V kletnih prostorih je postavljena stalna razstava o življenju in delu mladinskega pisatelja Josipa Vandota, znanega po priljubljenih planinskih povestih o Kekcu.Liznjekova domačija v Kranjski Gori Vandot je bil rojen v Kranjski Gori. Na rojstni hiši je spominska plošča.
Spominska soba Franceta Koblarja V muzeju v Železnikih je svoje mesto našla tudi spominska zbirka o akademiku prof. dr. Francetu Koblarju (1889–1975). Že pri desetih letih je šel po poti svojega očeta kovača, vendar so dobri ljudje bistremu in nadarjenemu mladeniču omogočili šolanje in dokončal je slavistiko in latinščino na Dunaju. Koblar je bil uspešen gledališki kritik, profesor zgodovine slovenske dramatike, gledališki in radijski režiser, kot akademik pa je v glavnem delal kot urednik in pisec opomb Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. V spominski sobi je v sliki in besedi prikazano njegovo ustvarjalno življenje, predstavitev pa dopolnjujejo Koblarjevi delovni predmeti.Spominska soba Franceta Koblarja v Železnikih
Rojstna hiša Janeza Mencingerja V zahodnem delu vasi Brod pri Bohinjski Bistrici je ohranjena rojstna hiša pisatelja, pesnika, odvetnika in prevajalca Janeza Mencingerja (1838–1912). V pribrežni enonadstropni hiši z lesenim vhodnim gankom je urejena spominska soba o pisateljevem življenju in delu, na obcestni fasadi pa je marmornata plošča s posvetilom pisatelju.
Rojstna hiša Janka Kersnika Brdo pri Lukovici. Janko Kersnik je bil rojen na gradu, ki je bil zažgan med drugo svetovno vojno. Na obnovljenem obodnem stolpu je spominska plošča.
Ljubljana Spominska soba Ivana Cankarja Pisatelj in dramatik Ivan Cankar (1876–1918) je kar nekaj let svojega življenja preživel v Ljubljani. Po vrnitvi z Dunaja je od leta 1910 do 1917 živel na Rožniku, kjer je ustvaril nekaj pomembnih del, kot sta spis Bela krizantema in črtice Podobe iz sanj. Leta 1912 sta se Cankarju za nekaj časa pridružila tudi pesnik Oton Župančič in slikar Rihard Jakopič. Leta 1948 so umetnikovo bivališče na Rožniku spremenili v spominsko sobo, v njej pa se nahaja več Cankarjevih osebnih predmetov, kot so listnica, kravata, posetnica in stalna dovolilnica za obisk Jakopičevega paviljona. Pohištvo v sobi je z začetka 20. stoletja in pomaga pričarati življenje takratnega časa.Spominska soba Ivana Cankarja v Ljubljani
Župančičeva spominska zbirka V prostorih Knjižnice Otona Župančiča na Kersnikovi ulici v Ljubljani je na ogled zapuščina enega ključnih umetnikov in kulturnih delavcev prve polovice 20. stoletja na Slovenskem. Spominska zbirka Otona Župančiča (1878–1949) spodbuja k odkrivanju manj znanih strani pesnikovega življenja ter vabi k branju in doživljanju njegove umetniške besede. Obe Župančičevi sobi in tamkajšnji predmeti pripovedujejo zgodbo o umetniku in njegovem času, njegov literarni opus, pri katerem so posebej izpostavili zadnjo pesniško zbirko Zimzelen pod snegom (1945), pa vabi obiskovalce k branju Župančičeve poezije.Župančičeva spominska zbirka v Ljubljani
Slovenski šolski muzej Muzejska knjižnica v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani je ohranila veliko izvirne pedagoške literature; od učbenikov, šolske zakonodaje in učnih načrtov iz različnih obdobij do pedagoških časopisov in revij. Trenutno hrani več kot 55.000 knjig, med katerimi je mnogo starih in redkih pedagoških knjig iz 18. in 19. stoletja in celo nekaj prvih tiskov - inkunabul pred letom 1500 (npr. Rudimenta grammatices).
Stalna razstava Ferda Godine Na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani je v preddverju urejena stalna razstava del in slik pisatelja, publicista in urednika Ferda Godine, ki je v času življenja veliko časa namenil učencem te šole.
Štajerska Domačija Petra Dajnka V Črešnjevcih v Gornji Radgoni se nahaja domačija jezikoslovca, slovničarja, pisca in pesnika Petra Dajnka (1787–1873). V narodno zavest se je najbolj vtisnil po svojih prizadevanjih, da bi uveljavil vzhodnoštajersko narečje in po sebi imenovano pisavo dajnčico, kar pa se ni uresničilo. Njegov najpomembnejši dosežek je knjiga o čebelarstvu. Dajnkova rojstna hiša je ena redkih ohranjenih in obnovljenih panonskih hiš, kritih s slamo, izdelanih iz tramov (cimper) in obdanih z ilovico. Hiša je stara od 350 do 400 let, ohranjen je bivalni del hiše, v katerem je priklet z razstavo ohranjene etnološke zbirke starega orodja, hiška z originalnim kotom (miza in klop), lončeno pečjo in črno kuhinjo.
Domačija Maksa Pleteršnika