Antonija Kolerič, znana tudi kot Tončka Kolerič, slovenska knjižničarka, publicistka, bibliografka in slikarka, * 9. november 1906, Trst, † 23. september 1990, Trst.
Otroštvo Rodila se je v slovenski družini v Trstu. Njena mati je bila šivilja Antonija Kariš, njen oče pa uslužbenec pri družbi Magazzini Generali Josip Kolarič. Njena starejša sestra je bila tajnica in publicistka Pavla Kolarič (1905–1990). Končala je ljudsko šolo in tri razrede nižje srednje šole, potem pa še tečaje knjigovodstva, strojepisa in nemščine. Mati jo je naučila šivanja in vezenja. Že kot otrok je hodila v Narodni dom pri Sv. Ivanu, kjer je bil oče član in delničar. Bila je naraščajnica Sokola, ki je imel sedež v Narodnem domu.
Delo Ker je v letih po 1. svetovni vojni na tržaškem vladala velika nezaposlenost, bila pa je tudi brez fašistične izkaznice, so bile njene zaposlitve le kratkotrajne, zato je začela materi pomagati pri šivanju in postala vezilja. Že v mladosti je delovala v tržaškem kulturnem in narodnem življenju, kasneje pa v protifašističnem gibanju in Osvobodilni fronti.Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994. V letih 1947-1971 je bila knjižničarka v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, kjer je skrbela za zamejski in zdomski tisk. Tako sta v času, ko je bila knjižničarka, med drugim nastali njeni deli Bibliografija slovenskega tiska v Italij med dvema vojnama : 1918 - 30. 4. 1945 in Bibliografija šolskih knjig in skript za slovenske šole v Italiji 1945-1966 (Trst, 1967) ter študiji Nastanek, razvoj in uničenje slovenskih knjižnic (Trst, 1968) in Bibliografija Vladimir Bartola. Nekdanje življenje pri Sv. Ivanu je oposala v razpravi Utrinki iz življenja svetoivanskih mandrarjev (Trst, 1980) in Bil je Sv. Ivan in ni ga več (Trst, 1982).Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002 Ker je že od mladosti želela slikati, a ni bilo sredstev za šolanje, se je leta 1956 vpisala v Università populare v Trstu, kjer se je 4 leta učila risanja in slikanja pri profesorici Alice Psacaropulo-Casaccoa, ter kasneje še grafike pri profesorju Carlu Sbisà. Uveljavila se je kot slikarka-amaterka in razstavljala na več samostojnih in skupinskih razstavah v občinski galeriji v Trstu. Ilustrirala je več knjig, med drugim pesniško zbirko Souze jn smeh narečne pesnice Marije Mijot, ki je izšla leta 1962 v Trstu.
Bibliografija Bibliografija del Antonije Kolerič v sistemu COBISS Bibliografija slovenskega tiska v Italiji med dvema vojnama : 1918 - 30. 4. 1945. Trst: Narodna in študijska knjižnica, 1966. V, 97 f. Bibliografija slovenskega tiska v Italiji. , Od 1.V.1945 do 31.XII.1954. Trst: Narodna in študijska knjižnica, 1969. 123 f. Bibliografija slovenskega tiska v Italiji. 2, Od 1.I.1955 do 31.XII.1964. Trst: Narodna in študijska knjižnica, 1970. 117 f. Slovenski tisk v Italiji. Jadranski koledar ... 1970, str. 78-83, ilustr. ISSN 1124-6529. Slovenski tisk v Italiji. Jadranski koledar ... 1971, str. 79-84. ISSN 1124-6529. Bibliografija del Vladimira Bartola. Jadranski koledar ... 1974, str. 105-128. ISSN 1124-6529. Ob 60-letnici Zore Hreščak vd. Gruden : Svjete Jvan v lete 1959, 8. novembra. [S. l.: s. n. ], 1959. f., f. pril., ilustr. Souze jn smeh. V Trstu: Založništvo tržaškega tiska, 1962. 48 str., ilustr.
Sklici in opombe
Viri Jevnikar, Martin: Kolerič, Antonija. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1014900/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (27. marec 2021). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.
Glej tudi
seznam slovenskih bibliotekarjev
Kategorija:Slovenski knjižničarji Kategorija:Slovenski slikarji Kategorija:Tržaški Slovenci