Jennifer Lynn Connelly, ameriška filmska in televizijska igralka ter fotomodel, * 12. december 1970, Round Top, New York, Združene države Amerike.
Jennifer Connelly je s svojo kariero pričela že v otroštvu, in sicer kot fotomodel, ko je na pobudo prijatelja njenih staršev odšla na neko avdicijo. Nato se je pričela redno pojavljati v revijah, časopisih in reklamah, leta 1984 pa je posnela tudi svoj filmski prvenec, kriminalko Bilo je nekoč v Ameriki. V najstniških letih je nadaljevala s svojo kariero fotomodela, hkrati pa je zaigrala v filmih, kot sta Labirint (1986) in Career Opportunities (1991). Največ pohval s strani kritikov je Jennifer Connelly požela za svoj nastop v znanstveno-fantastičnem filmu Mesto teme (1998) ter za upodobitev Marion Silver v filmu Darrena Aronofskyja, Rekvijem za sanje (2000).
Leta 2002 je Jennifer Connelly prejela nagrade oskar, zlati globus in BAFTA v kategoriji za »najboljšo stransko igralko« za svojo upodobitev Alicie Nash v biografskem filmu Rona Howarda, Čudoviti um (2001). Zatem je zaigrala še v trilerju Temačna voda (2005), drami Krvavi diamant (2006), filmski upodobitvi stripov Marvel, filmu Neverjetni Hulk (2008), novejši različici filma Dan, ko bo obstala Zemlja (2008) in romantični komediji Mu pač ni do tebe (2009).
Jennifer Connelly se je uvrstila na sezname najlepših žensk na svetu revij, kot so Time, Vanity Fair, Esquire in Los Angeles Times
Zgodnje življenje Jennifer Lynn Connelly se je rodila v Round Topu, New York, Združene države Amerike v gorah Catskill, kot hči Ilene, prodajalke starin in Gerarda Connellyja, proizvajalca oblačil. Njen oče je bil Katoličan z irskimi in norveškimi koreninami, njena mama pa je bila Judinja, šolana na Ješivi, s predniki, ki so izvirali iz Rusije in Poljske. »Jennifer Connelly se šali o tem, da je bila vzgojena z dvojno dozo krivde, saj ima irskega očeta Katoličana in judovsko materjo, ki se je šolala na Ješivi v New Rochelleu.« Odraščala je v Brooklyn Heightsu, blizu brooklynskega mostu. Leta 1976 se je njena družina preselila v Woodstock, New York. Štiri leta kasneje se je družina preselila nazaj na Brooklyn Heights.
Izobrazba Jennifer Connelly se je šolala na zasebni šoli svete Ane, kjer je bil velik poudarek na umetnosti. Kasneje je dve leti, v letih 1988 in 1989, študirala angleščino na univerzi Yale, nato pa se je leta 1990 prešolala na univerzo Stanford in pričela študirati dramo. Tam se je šolala z Royjem Londonom, Howardom Fineom in Haroldom Guskinom. Ker so jo starši spodbujali k temu, da nadaljuje s svojo igralsko kariero, je istega leta zapustila kolidž in ponovno pričela snemati filme.
Kariera Kariera fotomodela v otroštvu in začetek filmske kariere (1980–1985) Ko je bila Jennifer Connelly stara deset let, je prijatelj njenega očeta, producent, predlagal, da odide na manekensko avdicijo. Po avdiciji je podpisala pogodbo z agencijo Ford Modeling Agency in se pričela pojavljati v oglasih v časopisih, nato še v televizijskih reklamah. Večkrat se je pojavila na naslovnici revije Seventeen, in sicer aprila 1986, avgusta 1986, aprila 1987 in decembra 1988. Decembra 1986 je za japonski glasbeni trg posnela dve pop pesmi: »Monologue of Love« in »Message of Love«. Na pesmih je pela v fonetični japonščini, čeprav tega jezika sploh ni govorila.
Po svojih prvih dosežkih kot fotomodel je njena mama Jennifer Connelly pričela voditi na igralske avdicije, kjer je nazadnje dobila svojo prvo vlogo, stransko vlogo Deborah Gelly v gangsterskem filmu Sergia Leonea, Bilo je nekoč v Ameriki (1984). V nekem prizoru za film je Jennifer Connelly morala izvesti baletno točko. Med avdicijo za vlogo, brez kakršnega koli plesnega znanja, je improvizirala in nazadnje prepričala režiserja, da jo je vključil v igralsko zasedbo. Jennifer Connelly je film opisala kot »neverjetno idilično uvajanje v svet ustvarjanja filmov«. Njena prva glavna vloga je bila vloga Jennifer Corvino v filmu italijanskega režiserja Daria Argenta, Phenomena (1985), čemur je sledila glavna vloga v najstniškem filmu Seven Minutes in Heaven istega leta.
Najstniški filmskih projekti (1986–1999) Jennifer Connelly je preboj doživela s svojim naslednjim filmom, fantazijskem filmu Labirint (1986), kjer je zaigrala Sarah, najstnico, ki želi rešiti svojega brata Tobyja iz sveta goblinov, ki mu vlada kralj Jareth (David Bowie). Čeprav film ni zaslužil veliko, je kasneje postal kultna klasika. Novinar revije The New York Times je tudi kritiziral njen nastop v filmu: »Jennifer Connelly kot Sarah nas na žalost razočara. Morda je g. Henson namenil preveč pozornosti svojim lutkam in ni razvijal njenih zmogljivosti glavne igralke. Izgleda dobro, vendar ni prepričljiva in zdi se, kot da prebira naučene kitice, ki jih recitira brez vere v svoj cilj, ki ga pravzaprav niti ne izpolni. Ker ima film samo pet človeških likov - Sarah, njene starše, ki jih bežno vidimo na začetku, malega Tobyja in Jaretha, kralja goblinov - je Sarahina vloga zelo pomembna.« Dve leti kasneje je kot učenka baleta nastopila v italijanskem filmu Étoile ter poleg Patricka Dempseyja upodobila učenko kolidža, Gabby, v filmu Michaela Hoffmana, Nekatera dekleta.
Leta 1990 je zaigrala v filmu Dennisa Hopperja, Vroče mesto, zaigrala Gloria Harper, žensko, ki jo izsiljuje Frank Sutton (William Sadler). Film ni zaslužil veliko. Istega leta ji je režiser Garry Marshall ponudil vlogo Vivian Ward v filmu Čedno dekle, vendar je sama menila, da je premlada za ta lik; nazadnje je vlogo zaigrala tri leta starejša Julia Roberts. Njen naslednji film je bila romantična komedija Career Opportunities, v kateri je zaigrala poleg Frank Whaley. Film so kritizirali zaradi izkoriščanja podobe Jennifer Connelly, pritožbe pa je povzročil prizor, v katerem igralka jaha mehanskega konja, medtem pa jo gleda lik Franka Whaleyja. Na kartonu zraven je bila napisana fraza: »Vsak hip bo odšel na ježo svojega življenja.« V intervjuju z revijo Rolling Stone je Jennifer Connelly, takrat v svojem drugem letu na univerzi Yale, povedala: »Ne vem za drugega, vendar to ni nekaj, s čimer bi bila povsem zadovoljna. To zagotovo ni predmet, o katerem bi se želela učiti od svojih profesorjev.« Naslednje leto je posnela finančno izredno uspešen Disneyjev film The Rocketeer, ki pa ni uspel povrniti uspeha njene kariere pred tem. Novinar revije New York Magazine je o njenem nastopu v filmu napisal: »Connellyjeva je primerna za to igralsko zasedbo; ima vlago, pristne kosti na licih, čustvenost večine Hollywoodskih starlet tega obdobja, vendar je hkrati tudi resna.« Poleg Jasona Priestleyja se je naslednjega leta pojavila v videospotu za pesem Royja Orbisona »I Drove All Night«.
Sredi devetdesetih je Jennifer Connelly pričela igrati zrelejše vloge, saj je leta 1995 zaigrala homoseksualko iz kolektiva v filmu Johna Singletona, Higher Learning. Nato se je pojavila v finančno neuspešni, vendar s strani filmskih kritikov priznani drami Inventing the Abbotts, ki govori o življenju v petdesetih in v katerem ima vlogo Eleanor, eno izmed treh hčera mestnega milijonarja Lloyda Abbotta. Nato je Jennifer Connelly zaigrala v kritično priznanem filmu Mesto teme (1998), kjer je zaigrala stransko vlogo poleg Rufusa Sewella, Williama Hurta, Iana Richardsona in Kieferja Sutherlanda.
Preboj in Čudoviti um (2000–2005) thumb|upright|right|Jennifer Connelly v Central Parku, New York City, junij 2005
Leta 2000 je Jennifer Connelly zaigrala v biografskem filmu Eda Harrisa, Pollock, kjer je zaigrala Ruth Kligman, ljubico Jacksona Pollocka. Istega leta se je pojavila v filmu Rekviem za sanje, s katerim je doživela svoj preboj. Film je režiral Darren Aronofsky, temeljil pa je na istoimenskem romanu. Jennifer Connelly je poleg Marlon Wayans in Ellen Burstyn v filmu zaigrala Marion Silver, Harryjevo (Jared Leto) dekle, film pa je vključeval tudi like, zasvojene z drogami, ki so na robu živčnega zloma. Kritiki so večkrat hvalili individualne nastope, posebej nastopa Jennifer Connelly in Ellen Burstyn, saj naj bi bili dovolj pogumni, da sta upodobili stalno telesno in duševno degradacijo svojih likov. Jennifer Connelly je dejala, da jo je pri scenariju pritegnil predvsem prikaz odvisnosti likov in vpliv slednjega na življenje njihovih sorodnikov in njihova čustva. Kritik Elvis Mitchell iz revije The New York Times je napisal: »Gdč. Connelly je samo sebe prilagodila novi igralski zasedbi in njen nastop tako zelo vpliva na film, saj izpade veliko bolj premišljen od drugih. Na koncu, ko jo ujamejo v kroglo veselja in ji na obrazu zaigra skriven nasmešek, sama vzljubi svoj nastop […] Njena mokra realizacija je bolj moteča kot karkoli drugega v romanu in gdč. Connelly še nikoli ni posnela ničesar, s čimer bi nam pokazala, kako dobra je lahko.« Leta 2000 se je prvič pojavila na televiziji, ko je zaigrala Catherine Miller v Foxovi dramski televizijski seriji The $treet o posredno borzniški hiši v New York City.
Še istega leta je Jennifer Connelly zaigrala v filmski upodobitvi romana iz leta 1986, Waking the Dead, kjer je zaigrala Sarah Williams, aktivistko, ki jo ubije bomba, ki jo raznese v njenem avtomobilu v Minneapolisu, medtem ko se je peljala v čilsko begunsko taborišče. O svoji vlogi v filmu je Jennifer Connelly povedala: »Film Waking the Dead je prvi film, za katerega sem čutila, da je moj. Res sem se trudila ustvariti nekaj iz te vloge in v film sem vložila veliko same sebe, zato mi to veliko pomeni.« Novinar revije The New York Times je njen nastop opisal z besedami: »Kot Sarah je gdč. Connelly zajame gorečo eteričnost in zavest, ki prevladujeta temu obdobju. Skupaj z g. Crudupom se močno povežeta v ljubezenskem prizoru, ki prikaže silovito nežnost razmerja, čigar strast je kombinirana s priokusom verske vneme.«
Jennifer Connelly je dejala, da je bila potem, ko je prebrala scenarij za film Rona Howarda, Čudoviti um (2001), ki je temeljil na biografiji Johna Nasha, ki jo je napisala bivša novinarka revije New York Times, Sylvia Nasar, in jo nato izdala leta 1998, zelo vznemerjena. Producent filma, Brian Gazer, jo je najel za igranje vloge Alicie Nash, žene brilijantnega shizofreničnega matematika Johna Nasha (zaigral ga je Russell Crowe). Jennifer Connelly je bila na avdicijo povabljena potem, ko je njena agentka, Risa Shapiro, producentom filma poslala odlomek takrat neizdanega filma Rekviem za sanje. Na avdicijo za vlogo so odšle tudi igralke, kot so Rachel Weisz, Hilary Swank, Mira Sorvino in Frances O'Connor. Ker jih je navdušila njena karizma, je z ostalimi na avdiciji nastopila z Russllom Croweom; Ron Howard in drugi producenti so opazili impresivno kemijo med njo in Russllom Croweom, zaradi česar so jo tudi izbrali za vlogo. Film je ob izidu užival v velikem kritičnem in komercialnem uspehu, po svetu pa je zaslužil več kot 313 milijonov $, Jennifer Connelly pa si je za svoj nastop v filmu prislužila zlati globus, oskarja in nagrado BAFTA v kategoriji za »najboljšo stransko igralko«. Revija Time je njen nastop v filmu označila za »svetlobnega«, Jennifer Connelly sama pa je o filmu dejala: »[Čudoviti um] je film, na katerega sem zelo ponosna in ki mi je resnično všeč.« A.O. Scott iz revije The New York Times je dejal: »Vsekakor pa je gdč. Connelly navdušena in živahna v prevzetni vlogi ženske, ki prične kot matematičarka, kmalu pa najde samo sebe pri pomaganju motenim, težavnim moškim.«