Jani Golob, slovenski skladatelj, aranžer, violinist in pedagog, * 18. januar 1948, Ljubljana.
Opus Janija Goloba je pogosto na meji resne, zabavne in jazzovske glasbe. Poleg mnogih komornih in orkestralnih del obsega tudi scensko, filmsko, zabavno glasbo ter priložnostno glasbo za različne slovenske oglase, televizijske avize, itd. Golob si kot skladatelj privošči prijetno razkošje neodvisnosti, tudi do trendov sodobne glasbe. Med njegova najpomembnejša dela sodijo Štiri slovenske ljudske pesmi (1979 in 2005), Koncert za violino in orkester (1998), balet Krst pri Savici (1989) in opere Krpanova kobila (1992), Medeja (1999), Ljubezen kapital (2010). Odlikuje ga absolutni posluh.rtvslo.si/odprtikop (družinske zgodbe)
Njegov mednarodno, najbolj prepoznaven komad (avizo), uradno sicer brez naslova, je tako imenovana »Planica Slow Motion Theme«, instrumentalna glasbena podlaga iz leta 1997, ki jo vse od takrat predvajajo v počasnih posnetkih skokov v Planici. Ta melodija ga je naredila prepoznavnega tudi izven meja Slovenije. Po zaslugi vsakoletnih mednarodnih prenosov in posnetkov, ki segajo vse tja od Japonske, Rusije in ZDA, se je glasba zasidrala v srca milijonov gledalcev širom po svetu. Golob in njegov avizo sta izjemno cenjena in popularna predvsem na Poljskem, Skandinaviji, Avstriji itd. Ta komad velja za naslednico Kraljeve Andromede, ki se je v letih 1985−1994 predvajala v počasnih posnetkih v Planici.
Širokemu občinstvu v Sloveniji je najbolj znan po svojem prispevku v zabavni, filmski in televizijski glasbi, za katero je pisal izkjučno glasbo in aranžamaje, medtem ko so mu besedila pisali drugi. Veliko je ustvarjal tudi za film, med najbolj znane pa sodita »Poletje v školjki« (1985) in »Čisto pravi gusar« (1987). Napisal je veliko jinglov za televizijske oglase. Najbolj znan je prav gotovo »Moja dežela« (1986) kot podlaga za »Gostje prihajajo«, osrednji oglas posnet v okviru akcije Slovenija, moja dežela. balade. Nenazadnje je Golob tudi avtor orkestrirane različice Slovenske himneSlovenska himna na Youtube, ki jo uporablja slovenski protokol in je izdana na več zgoščenkah. Leta 1973 pa je kot igralec nastopil v celovečernem filmu Ljubezen na odoru.
Kariera Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je v razredih prof. Karla Rupla in Alija Dermelja študiral violino ter leta 1971 diplomiral. Po končanem služenju vojaškega roka se je leta 1972 zaposlil kot violinist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Kompozicijo je na ljubljanski Akademiji za glasbo vpisal že leta 1969, v razredu Uroša Kreka pa je diplomiral leta 1977. V okviru kompozicije je sprva deloval pretežno kot aranžer, kasneje je začel skladati tudi avtorsko glasbo. Kot mladenič je bil član skupine »Delial«, pri kateri je igral bas kitaro. Leta 1987 se je zaposlil kot urednik Uredništva za resno glasbo in balet na TV Slovenija, ves čas pa ga je vodila izjemno plodovita skladateljska dejavnost. Od leta 1992 je član Evropske akademije znanosti in umetnosti.
S pedagoško dejavnostjo se je začel ukvarjati v študijskem letu 1990/91, ko je kot docent predaval na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Od leta 1993 deluje ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je sprva poučeval elektroakustiko na oddelku za glasbeno pedagogiko. Hkrati je med letoma 1994 in 2002 poučeval na ljubljanski AGRFT, kot nosilec predmeta oblikovanje zvoka za režiserje in dramaturge. Od študijskega leta 1998/99 dalje je redno zaposlen na Akademiji za glasbo, kjer je od leta 2001 predstojnik oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo, od leta 2007 ima akademski naziv redni profesor. Golob je bil mentor nekaterim vidnejšim glasbenim ustvarjalcem mlajše generacije, kot so Damjan Pobega, Tomaž Pirnat, Gregor Stermecki, Neža Buh (Neisha), Nejc Bečan, Žiga Stanič. V študijskem letu 2004/05 je deloval tudi kot gostujoči profesor na Akademiji za glasbo v Zagrebu.
Kompozicije Janija Goloba izvajajo domala vsi najpomembnejši slovenski ansambli oz. posamezni poustvarjalci, pa tudi pomembni evropski glasbeniki: Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, ljubljanska Opera, Camerata Labacensis, Komorni orkester Slovenske filharmonije, Štatna filharmonija Košice, Orkester Slovenske vojske, Orkester slovenske policije, Big Band RTV Slovenija, Komorni ansambel solistov DSS (KOS), Berlinski simfoniki - ter njihovi dirigenti Anton Kolar, Samo Hubad, Uroš Lajovic, Anton Nanut, Carl Davis, Walter Proost, David de Villiers, En Shao, George Pehlivanian, idr. Solistične parte njegovih skladb so krstno izvedli Irena Grafenauer, Aci Bertoncelj, Primož Novšak, Matej Zupan, Alojz Zupan, Stanko Arnold, Jože Falout, Boštjan Lipovšek, Hinko Haas, Anja Bukovec, Oksana Pečeny, kvartet Tartini, Juvavum Brass, ansambel MD7 in drugi.
thumb|240px|J. Golob kot violinist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija leta 1978 (desno od dirigenta Sama Hubada) Jani Golob je kot kulturni delavec opravljal številne funkcije v javnih zavodih in stanovskih glasbenih društvih. Bil je podpredsednik Glasbene mladine Slovenije, član komisije za vpis v razvid samostojnih umetnikov v kulturi pri Ministrstvu za kulturo RS, predstavnik RTV Slovenije v delovni skupini EBU za glasbo (1992-1998), član mednarodnih žirij na evropskih festivalih, član ekspertne skupine za glasbo pri MOL, član senata Akademije za glasbo ter senata Univerze v Ljubljani (od 2001 dalje), član sveta za visoko šolstvo pri Ministrstvu za šolstvo in šport, soustanovitelj in predsednik upravnega odbora Slovenskega glasbeno-informacijskega centra SIGIC (od 2004 dalje). Med letoma 2002 in 2006 je bil predsednikdosedanji predsedniki društva na dss.sipredsednik DSS Jani Golob protestira na mladina.si Društva slovenskih skladateljev.
Njegov sin je slovenski skladatelj Rok Golob.
Nagrade in priznanja Je prejemnik mnogih uglednih in prestižnih slovenskih in mednarodnih nagrad na področju tako resne kot zabavne glasbe. Prva priznanja strokovnih javnosti je prejel v 2. polovici 70-ih let; leta 1975, 1976 ter 1980 je prejel zlato plaketo SOKOJa za najboljši aranžma na prireditvi Slovenska popevka, leta 1977 srebrno plaketo mednarodne žirije na Slovenski popevki, leta 1980 pa 2. in 3. nagrado strokovne žirije na Slovenski popevki. Ob zaključku študija na Akademiji za glasbo je leta 1977 prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubjani za skladbo »Concertino za veliki orkester«. Za skladbo »Sv. Sintilawdič« je leta 1978 prejel 3. nagrado prireditve Grand Prix de musique Folklorique de Radio Bratislava. Kot avtor glasbe za oglasni filmček »Gostje prihajajo« (iz akcije »Slovenija, moja dežela«) je leta 1987 na mednarodnem festivalu Prix National na 34ème Festival du Film Publicitaire Cinema & Television Cannes v Cannesu prejel skupinsko nagrado, na festivalu turističnega filma v Berlinu pa najvišjo nagrado. Župančičevo nagrado je prejel leta 1983, za »Štiri slovenske ljudske pesmi za godala«. V 1980.-ih je prejel dve pomembni priznanji s področja filmske umetnosti: zlato nagrado Metod Badjura na Tednu domačega filma (Celje, 1986), kjer je prejel skupinsko nagrado za nadaljevanko Primož Trubar CF Heretik, dve leti kasneje pa na isti prireditvi še priznanje Metod Badjura za glasbo v filmih Čisto pravi gusar in Poletje v školjki 2. Za slovenski kulturni prostor najpomembnejša je nagrada Prešernovega sklada za »Koncert za violino in orkester«, ki jo je prejel leta 2000. V letu 2012 je prejel Kozinovo nagrado.Jani Golob je nov Kozinov nagrajenec na rtvslo.si
Glasbeni opus Orkestralna glasba Leto Naslov 1977 Concertino za veliki orkester Nokturno za godalni orkester 1978 Sveti Sintilawdič za godalni orkester 1979 Komorna glasba za orkester Štiri ljudske pesmi za godala Vöra bije, sunce mi zahaja za godalni orkester1980 Uvertura za simfonični orkester Elegija za krilni rog in godala 1982 Koncertantna glasba za pihalni kvintet in orkester 1984 Svatbeni ples za dva klarineta v B in godala 1985 Mi za mir za godalni orkester (ob 40-letnici OZN) 1988 Rezijski ples za dva rezijska godca in godala 1990 Slovenska rapsodija za simfonični orkester 1992 Koncert za violino, violončelo in orkester 1993 Uvodna glasba za simfonični orkester Hommage Rahmaninovu za simfonični orkester1995 Variacije za violino, klavir in orkester Upanje za simfonični orkester Cool Voices za godala1996 Introdukcija za altovski saksofon in godala Introdukcija za altovski saksofon in saksofonski orkester1998 Koncert za violino in orkester Concertino za flavto in godalni orkester1999 Romanca in humoreska za violino in orkester Fanfare za pihalni orkester2000 Concerto grosso za godalni kvartet in pihalni orkester Nostalgija za dve violi in orkester Passacaglia za violino, violo, violončelo in orkester 2001 Koncert za violončelo in godala2004 Allegro festivo za pihalni orkester Tri epizode za rog in orkester2005 The Night Shift za trobilni kvintet in pihalni orkester Štiri slovenske ljudske pesmi za simfonični orkester Štiri prekmurske ljudske pesmi za tenor, violino in orkester2006 Tempered za komorni ansambel in godala Zlatorog, baletna suita 2008 Zreilo je žito za violino in simfonični orkester2011Simfonija št.12012Koncertino za akordeon in orkester 2013 Ko bom tih in dober, pet pesmi Ivana Minattija za igralca in simfonični orkester2014Koncert za harfo in orkester2016Stari pil simfonična pesnitev 2018Koncert za violončelo in orkester2021 Concertino za violo in godala2022Concertino za angleški rog in godala2022Simfonija št.22023Koncert za kontrabas in orkester Pomladni veter za klarinet in godala
Vokalna glasba Leto Naslov 1981 Stara Ljubljana, kantata za mladinski pevski zbor, recitatorja in komorni orkester 1981/82 Svobodi za bas, recitatorja, mešani zbor, sintetizator in orkester 1984 Zreilo je žito za alt, okarino, oprekelj, tolkala in godala Ne ouri ne sejaj za alt in godala 1986 Neznani materi za bas-bariton in godala 1988 Tisti čas, ciklus pesmi za alt in godala 1989 Lovec na ljudi za alt in godala 1995 Quo vadis, Domine za tenor, mešani zbor in orkester z orglami 2004 Vaje v slogu variacije na slovensko ljudsko pesem za mešani zbor in komorni ansambel 2007 Missa in Do za soliste, mešani zbor, orgle in orkester 2009 Pet samospevov na verze Toneta Pavčka
Zborovska glasba Leto Naslov 1979 Mesto (besedilo C. P. Cavafy, prevod Mira Mihelič) za mešani zbor 1980 Kata, Katalena za 12 glasov 1988 Mesto, verzija za moški zbor2014Pot do človeka ( za moški oktet)
Glasbeno-scenska dela Leto Naslov Opis 1985 Urška in povodni mož balet v šestih slikah 1989 Krst pri Savici balet 1992 Krpanova kobila komična opera v treh dejanjih 1994 Matiček se ženi baletna glasba v treh slikah 1999 Medeja opera 2004 Ivana lutkovno-plesna predstava za odrasle 2010 Ljubezen kapital opera v treh dejanjih2025Balada o bratu in sestriopera
Komorna glasba