Breznaglásnica, naslónka ali klítika je v jezikoslovju beseda ali njena oblika, ki je brez naglasa.SSKJ, Ljubljana 1997: DZS, str. 67.Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 201.Skaza J.: Žepna slovnica slovenskega jezika za vsakdanjo rabo, Ljubljana: Jutro, 2008, str. 15. Toporišič naslonke razdeli na predslonke (proklitike; vežejo se na naglašeno besedo za seboj) in zaslonke (enklitike; vežejo se na naglašeno besedo pred seboj) oblike.Toporišič J.: 2004: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
Naglasa ne pišemo na: pravih predlogih (od, za, pred ...; po césti) veznikih (in, ter, ko, ki ...; nevésta in žénin) členkih (še, tudi, naj ...; tudi ôn) oblikah pomožnega glagola biti (sem, si, je ...; zavrískal je) kratkih oblikah osebnega zaimka (me, mi, me, je, ji, jo ...; glédam jo) osebno povratnem zaimku (se) in na se v glagolih tipa umíti se (zamísliti se) nekaterih pridevnikih v stalnih besednih zvezah (dober dán)
Slednje skupine, pridevnike v določenih stalnih besednih zvezah (dobro jutro, dober dan, lahko noč, sveti Jurij, šent Vid ipd.), nekateri ne priznavajo kot naslonke, temveč kot priložnostno naslonske besede. Le-te imajo v drugih primerih svoj naglas.Peti Stantić A.: Naslonske – terminologija med skladnjo in prozodijo, Ljubljana 2007.
Viri
Kategorija:Slovnica