83. območni štab (kratica: 83. OŠTO/83. OŠSV) je bil območni štab, sprva Teritorialne obrambe Republike Slovenije, nato pa Slovenske vojske, ki je bil aktiven med slovensko osamosvojitveno vojno.

Spadal je pod poveljstvo 8. pokrajinskega štaba in deloval v sklopu Zahodnoštajerske pokrajine.

Zgodovina OŠTO je bil ustanovljen v veliki reorganizaciji TO RS v aprilu/maju 1991 v skladu z Zakonom o obrambi in zaščiti, ki je bil sprejet 29. marca 1991 in stopil v veljavo 14. aprila istega leta: 30. aprila so bili ukinjeni občinski štabi in naslednji dan (1. maja) ustanovljeni območni štabi.ZVVS.si - Ministrstvu za obrambo in Generalštabu Slovenske vojske za podelitev bojnih zastav Območni štab je tako nastal z združitvijo Občinskega štaba Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec.

Leta 1998 je bila izvedena nova strukturna reorganizacija Slovenske vojske, s katero so bili ukinjeni območni štabi.

Poveljstvo Junij 1991Janez J. Švajncer: Obranili domovino: Teritorialna obramba Republike Slovenije v vojni za svobodno in samostojno Slovenijo 1991 (Ljubljana, 1993 ), 189.Viktor Krajnc: Izpolnjena pričakovanja (Celje, 2001), 114. poveljnik OŠTO major Viktor Jeromel načelnik štaba OŠTO: stotnik 1. razreda Ožbalt Fajmut

Organizacija 31. samostojna četa TO Muta - Vuzenica : komandir : poročnik Anton Pridigar - Zvonko pomočnik komandirja : poročnik Anton Brezovnik 1.vod : Andrej Isak, podporočnik 2.vod : Karli Bricman, podporočnik 3.vod : Jože Bališ, zastavnik

31. samostojna četa TO Muta – Vuzenica je bila sestavljena iz poveljstva čete in treh vodov ter je skupno štela 97 pripadnikov. V svoji sestavi je imela tudi motorna vozila, tovornjake in kombinirano vozilo.

Mobilizacija čete je stekla 27.6.1991, ob 13.30 in je bila več kot 98% uspešna. Četa je bila udeležena v več spopadih, zastavljene naloge je uspešno opravila in pri tem ni utrpela ranjenih in mrtvih.

Pripadniki VODSTVO ČETE: Zaporedna številkaPriimek in ime1.BREZOVNIK ANTON2.ČREŠNIK VALENTIN3.GEROLD FRANC4.GROBOVŠEK BRANE5.HORVAT ANTON6.HRIBERNIK DRAGO7.HRIBERNIK STANKO8.GARNUŠ MIRKO9.PRIDIGAR ANTON10.ŠTRASER MATJAŽ11.MARHL ANTON12.MRŠAK STANKO13.PUČKO JANKO14.RAČNIK JANKO I.VOD Zaporedna številkaPriimek in ime16.ANDRIC PAVEL17.AŽNIK SREČKO18.BEKTAŠEVIČ BORUT19.BREZNIK BOJAN20.ČAS DUŠAN21.ČREŠNIK BRANKO22.GREBENC DARKO23.ISAK ANDREJ24.JAVORNIK FRANC25.JEHART FERDO26.JEZNIK VOJKO27.LAVKO DARKO28.LORENCI STANKO29.MEDVED BRANKO30.NAMESTNIK ŠTEFAN31.PERUŠ JOŽE32.PERUŠ ZORAN33.POKERŽNIK LEON34.POLAK ZMAGO35.RUPREHT DANIJEL26.SMOVNIK MIRAN37.TRETJAK ZDRAVKO II.VOD Zaporedna številkaPriimek in ime38.BRICMAN KARLI39.ERJAVEC IGOR40.GAČNIK TOMAŽ41.GRIL SREČKO42.HELBL TOMAŽ43.HELBL MARKO44.KAC JANKO45.KLANČNIK IGOR46.KRAJNC MARKO47.KREMZER BRANKO48.MATJAŽ ANTON49.NAGLIČ ANTON50.NAGLIČ MARKO51.ONUK RAJKO52.PEČOVNIK MIHAEL53.PISNIK JANEZ54.PUŠNIK JOŽE55.RAMŠAK BRANKO56.SKRALOVNIK ANDREJ57.STEMLAK BENO58.ŠTAHER JOŽE59.TOMAŽIČ BRANKO60.URISK IVAN61.VAČOVNIK STANISLAV62.VERDNIK JOŽE63.ZABUKOVNIK BOJAN64.ZLODEJ JANEZ III.VOD Zaporedna številkaPriimek in ime65.BALIŠ JOŽE66.BRUMNIK FRANC67.DITINGER TONE68.GAISER ANDREJ69.GERM JOŽE70.GLAVAČ VLADO71.GOBEC STOJAN72.GOLOB FRANJO73.GREBENC ERIH74.HABERMAN SREČKO75.HUDE MIRAN76.ISAK MATJAŽ77.KNEZ SIMON78.KRENKER LUDVIK79.LANGBAUER MARKO80.LUŽNIK VLADO81.MOTALN MATJAŽ82.NAGLIČ ALOJZ83.NAGLIČ VIKTOR84.OŠLAK MATJAŽ85.OŠLAK RAJKO86.PUŠNIK DUŠAN87.SLODEJ DARKO88.ŠAVC IVAN89.ŠIRNIK JOŽE90.ŽVIKART DOMINIK91.ŽVIRC SREČKO Dodatni seznam veteranov vojne za Slovenijo Zaporedna številkaPriimek in ime92.FERK ZDRAVKO93.GOLOB OZVALD94.HABJANIČ VOJKO95.KRAUTBERGER BOJAN96.KRIČEJ ALOJZ97.LURŠAK TOMAŽ98.MESARIČ SILVO99.SEKOLOVNIK EDI

Društvo vojnih veteranov 31.samostojne čete MUTA-VUZENICA 1991

Vuzeničani v osamosvojitveni vojni Leto 1991 je bilo prelomno, prelomno za prebivalce Republike Slovenije, za njihovo nadaljnje življenje, ki so ga začrtali v juniju z osamosvojitvenim aktom. Strah pred možnim mirnim odhodom iz skupne države je bilo vodilo za preudarno ravnanje odgovornih mož Slovenije na vseh ravnem in vodilo za preventivno delovanje v štabih in poveljstvih enot Teritorialne obrambe (TO). Pripadniki TO so izvajali določene aktivnosti: prevoz in namestitve oborožitve na nove lokacije, skrite pred JLA, oz.njenimi službami, zavarovanje skladišča in poveljstva v Radljah pred nasilnimi vdori, čemur smo bili priča v nekaterih drugih krajih v Sloveniji.

Vuzeničani, pripadniki TO, so bili v glavnini pripadniki 31.samostojne čete TO Muta-Vuzenica (čeprav so jo raje in povsem upravičeno imenovali 31.samostojna četa Vuzenica-Muta, saj so bili v četi v večini Vuzeničani). Kot že omenjeno je bila 31.samostojna četa TO Muta-Vuzenica sestavljenja iz poveljstva čet in treh vodov in je skupno štela 97 pripadnikov, v svoji sestavi pa je imela tudi motorna vozila-tovornjake ter kombinirano vozilo. Mobilizacijsko mesto čete je bil Šolski center na Caravaningu.

Usposabljanje čete se je pred letom 1991 odvijalo v glavnini na domačem terenu, razen v primerih specifičnega usposabljanja kot je bilo bojno streljanje, simulacija postopkov čete za poveljujoči kader kot ostale pripadnike.

Marsikatera prigoda, tudi pasiven odpor na vajah, je bila iztočnica za smeh med pripadniki TO in to kljub jezi in slabi volji komandirjev. Kdo od Vuzeničanov se ne spomni 3.voda, poznanega tudi kot Bališev vod, ki je glavnino svojega usposabljanja preživel na mostu čez reko Dravo v pripravu mostu za rušenje. Glavnina čete se je nahajala na levem bregu Drave z nalogo blokirati prevoznost česte Dravograd-Maribor.

Pripravljenost na prihajajoče dogodke je četa preverjala na tridnevnem usposabljanju v začetku junija na širšeom območju Koroše. Sam začetek vaj je potekal po ustaljenjem scenariju, ki pa se je hitro končal z razdelitvijo bojne municije oz. ostrega streliva. Vsakdo je verjetno pri sebi začutil, da je "vrag odnesel šalo", ko so v treh dneh prekrižarili Koroško od Slovenj Gradca pa vse do Brezna oz. Ožbalta.

Vprašanja, vezana na prejeto bojno strelivo, so izražala nejasne občutke, morda strah, a kljub temu ni bilo mogoče skriti odločenosti, da zavarujejo in branijo "svoje" orožje v lasti TO, poveljujoče štabe ter ostalo opremo TO. Niti pomisliti ni bilo mogoče, da si bo nekdo vzel pravico, da bi z njo vzel kaj drugega.

Dogodki pred razglasitvijo osamosvojitve, vezani na 31.samostojno četo Muta-Vuzenica, so se odražali v namestitvi druge čete in na njihovo mobilizacijsko mesto. Marsikateri pripadnik te čete se je spraševal zakaj in čemu in danesbi lahko rekli, povsem upravičeno.

Občutki pri razglasitvi osamosvojitve, sajenje lip tudi v Vuzenici, navdušenost Vuzeničanov, ki so delili z ostalimi sodržavljani, vera v lepši jutri...

27.06.1991 je iz Maribora krenila motorizirana kolona JLA 17-ih vozil, od tega 9 oklepnikov, s ciljem zavarovanja državne meje skupaj z vojaki JLA, nameščenimi v kasarni Bukovje. Različne in spreminjajoče se informacije tako medijske kot tiste od ust do ust, so med pripadniki 31.samostojne čete TO Muta-Vuzenica budile niz vprašanj, ki so si jih postavljali po telefonu, vprašanja, nasloveljena na štab TO, kaj je z mobilizacijo; odgovor, ki je bil podan, pa jih je prepričal, da so njihovi tovariši v drugih enotah uspeli zaustaviti kolono na njeni poti do Maribora proti Dravogradu. Verjeli so, morda tudi upali, pa tudi dvomili in izkazalo se je, da je bil njihov dvom upravičen.

Mobilizacija 31.samostojne čete TO Muta-Vuzenice Mobilizacija 31.samostojne čete TO Muta-Vuzenica je stekla 27.06.1991 ob 13:30. Sama mobilizacija je potekala po preverjenem sistemu s pomočjo narodne zaščite, kurirjev in občanov, koristila so se vsa sredstva komunikacij, kar je pripeljajo do tega, da marsikateri pripadnik ni niti čakal pisnega dokumenta, ampak se je takoj odzval in prihitel na mobilizacijsko mesto.

Zaradi posekanega drevja na Caravaningu in klancu Muta-Caravaning je bil dostop do mobilizacijskega mesta z vozili nemogoč, kar pa ni motilo njenih pripadnikov, problem se je pojavil pri prevozu orožja in njihov transportnih vozil do njih. Na osnovi povelja se je četa premaknila preko hidroelektrarne Vuzenica na desni breg Drave, kjer se je dokončno formirala in oskrbela s svojim orožjem in strelivom ter na Sv.Vidu dočakala tudi vozila. S pogledi so spremljali kolono JLA, katero so zaustavljali občani Mute in Vuzenice, a zaustaviti jim je ni uspelo.

V pravem neurju in dežju so tovornjake opremili s ceradami ter jih takoj izkoristili za premik na lokacijo pokopališča in kmetije Štraser s ciljem blokade premikajoče se kolone. Na tej lokaciji so se našle skoraj vse enote nekdanjega Štaba TO Radlje ob Dravi, saj je na osnovi reorganizacije TO le-ta pripadala območnemu štabu TO Slovenj Gradec.

Četa se je s svojo nalogo nahajala na širši lokaciji pokopališča in doživela svojo prvo prigodo, vezano na prehrano-zaradi močnega dežja so bile porcije od prejetja pa do zaužitja okusnega ričeta skoraj polne vode. Rešitev je del pripadnikov našel v koriščenju mrliške vežice za jedilnico. Preostali del čete ni imel tega privilegija in kot se je izkazalo, je zato ostal brez obroka. Mokri in premraženi (veliko pripadnikov je zaradi naglice pozabilo na dodatna oblačila) so se nekako spravili v red na seniku in hlevu kmetije Štraser.

Pri opravljanju bojnih nalog se je izkazala pomanjkljivost vez med enotami, pa saj jih niti niso imeli, prav tako se je pokazala pomanjkljivost v izredno slabi oz.zastareli oborožitvi. Komunikacija s policijo je bila slaba ali pa je sploh ni bilo, tako, da o skupnem delovanju ni bilo govora. Skladno s situacijo in na osnovi prejetih povelij so izvrševali naloge s ciljem blokade kolone pred Gortino. Kljub izvršenimi nalogam vseh enot se je kolona izmuznila in nadaljevala svojo pot proti Dravogradu, tudi zaradi predhodno naštetih razlogov. Blokada pred Dravogradom je vzdržala, tako, da so prejeli povelje, da se četa premakne na desni breg Drave v Trbonje, kjer se sreča z 2.četo Koroškega odreda.

Na osnovi prejeta povelja od poveljnika območne TO Koroške je četa skupaj s četo Koroškega odreda naredila premik od Trbonj do položajev pred kasarno v Bukovju. Četa je prejeti ukaz izvršila, čeprav smaa, brez čete Koroškega odreda. Glede na konfiguracijo terena in njegovo odprtost desnega brega Drave v primerjavi z levim bregom so jih, oni pa njih, spremljali vojaki JLA iz kolone in proti njim usmerili cevi svojega težkega orožja in oklepnikov. Cevi so "potovale" skladno s premiki 31.čete in delovanjem. Teren na desnem bregu Drave, dejansko cesta Trbonje-Dravograd ter izredna strmina nad in pod njo, je bil izredno težak za strateško zavzemanje položaja.

Statistični podatki o četi - Odzivnost pripadnikov na osnovi prejetih (ali brez) pozivov o mobilizaciji je bila preko 90% v četi, preostali del pripadnikov čete, razen ene izjeme, je bil uvrščen v druge enote zaradi posebnih razlogov ali potreb, torej se lahko zaključi, da je bila odzivnost Vuzeničanov in Mučanov preko 98%,

- Osebna angažiranost pripadnikov in tudi skupna angažiranost sta bili na zelo visoki ravni,

- Pripravljenost za skupnost in izpolnjevanje ciljev sta bili zelo visoki,

- Četa se je zavedala, da je JLA, v kateri so se vsi pripadniki učili vojskovanja, dejansko postala njihov nasprotnik, ki jim grozi, njihovim družinam in najbližjim, novoustanovljeni državi in enotno stališče vseh pripadnikov je bilo, da z vsemi svojimi močmi in sredstvi to prepreči.

Ognjeni krst Četa je doživljala svoje ognjene krste zaporedoma, od samosprožitve zastarelega orožja do prvih strelov s strani JLA vse do strelov sovražnih ostrostrelcev. Pravi ali še večji ognjeni krst so doživeli, ko sta nad Dravogradom prihrumeli dve lovski letali ter z mitraliranjem zasuli bregove Bukovja, kjer se je nahajala 31.četa in odvrgli svoj tovor bomb v reko Dravo. Nenormalen psihični pritisk delovanja letal ter svojo nemoč ob trofejni oborožitvi so doživljali vsi pripadniki čete.