Enlil (sumersko 𒀭𒂗𒆤 dEN.LÍL, Gospodar vetraHalloran 2006.Holland 2009, str. 114.Nemet-Nejat 1998, str. 182.) kasneje znan kot Elil, je bil mezopotamski bog, povezan z vetrom, zrakom, zemljo in neurji.Coleman & Davidson 2015, str. 108. Sprva je bil vrhovni bog sumerskega panteona,Kramer 1983, str. 115–121. kasneje pa so ga častili tudi Akadci, Babilonci, Asirci in Huriti. Njegovo kultno središče je bil tempelj Ekur v Nipurju, ki naj bi ga zgradil on sam in se je omenjal kot "sidrna vrv" nebes in zemlje. Enlil se v sumerskih besedilih včasih omenja tudi kot Nunamnir. Po eni od sumerskih hvalnic je bil Enlil tako svet, da ga tudi drugi bogovi niso smeli gledati. Uveljavil se je v 24. stoletju pr. n. št. z vzponom Nipurja. Njegov kult je po elamitski zasedbi Nipurja leta 1230 pr. n. št. začel propadati. Na koncu ga je na položaju glavnega boga mezopotamskega panteona izpodrinil babilonsko nacionalni bog Marduk.
Sinkretično božanstvo Enlila, Marduka in pastirskega božanstva Dumuzija je bil babilonski bog Bel.
Enlil je igral pomembno vlogo v sumerskem mitu o ustvaritvi sveta. Ločil je An (nebesa) in Ki (zemljo), s čimer je svet postal primeren za naselitev ljudi. V sumerskem mitu o vesoljnem potopu je Enlil nagradil Ziusudro z nesmrtnostjo, ker je preživel potop, v babilonskem mitu o potopu pa je potop poslal sam Enlil, da bi iztrebil človeški rod, ker je bil prehrupen in mu ni dal spati.
Mit Enlil in Ninlil pripoveduje o tem, kako je Enlil v različnih preoblekah večkrat zapeljal boginjo Ninlil. Spočela sta boginjo lune Nano in podzemna božanstva Nergala, Ninazuja in Enbiluluja. Enlil je veljal za izumitelja rovnice in pokrovitelja kmetijstva in igral pomembno vlogo v več mitih, v katerih je nastopal tudi njegov sin Ninurta. Mednje spadata mita Anzu in Tablica usod in Lugal.
Ime Enlilovo ime je sestavljeno iz sumerskega EN (𒂗), ki pomeni "gospodar", in LÍL (𒆤), ki pomeni "veter". Njegovo ime bi se torej lahko prevedlo kot "gospodar vetra". Slovnica imenavan der Toorn, Becking & Willem 1999, str. 356. Enlil kaže, da so ga imeli za poosebljenje vetra in ne za njegov vzrok.
Čaščenje thumb|right|250px|Ruševine templja Ekur v Nipurju thumb|250px| Tloris templja Ekur
Enlil je bil zavetnik sumerske mestne države Nipur.Hallo 1996, str. 231–234. V mestu je bilo tudi njegovo glavno svetišče Ekur.Black & Green 1992, str. 74 in 76. Ekur v sumerščini pomeni "gorska hiša".Black & Green 1992, str. 74. Za svetišče so verjeli, da je "sidrna vrv" nebes in zemlje, se pravi "kanal za komuniciranje med zemljo in nebesi".Black & Green 1992, str. 53. Hvalnica, napisana med vladanjem Ur-Nammuja, ustanovitelja Tretje urske dinastije, podrobno opisuje E-kur: na vhodnih vratih so bile izklesane podobe nižjega božanstva Imduguda (Anzu), ki so ga včasih prikazovali kot ogromnega ptiča, ki ubija leva, in orla, ki požira grešnika.
Sumerci so verjeli, da je edini namen obstoja ćloveštva služiti bogovom.Janzen 2004, str. 247.Kramer 1963, str. 123. Kipe bogov so imeli za utelešenje bogov samih.Black & Green 1992, str. 94.Nemet-Nejat 1998, str. 186. Kultni kipi so bili zato predmet stalne skrbi in pozornosti.Nemet-Nejat 1998, str. 186–187. Zanje je stalno skrbelo več svečenikov.Nemet-Nejat 1998, str. 186–188. Ljudje so Enlila častili z darovanjem živil in drugih človeških potrebščin. Za živila, ki so jih obredno polagali pred kip boga, so verjeli, da jih bo pojedel bog, vendar so se po obredu razdelila svečenikom. Svečeniki so bili zadolženi za menjavo kultnih oblačil kipa.
Sumerci so imeli Enlila za dobrodušnega očetovskega boga, ki je skrbel za ljudi in njihovo dobro počutje.Kramer 1963, str. 119. Ena od sumerskih hvalnic ga opisuje kot tako slavnega, da ga niti bogovi niso smeli gledati.Black & Green 1992, str. 76.Kramer 1963, str. 121. Hvalnica omenja tudi to, da bi brez Enlila civilizacija ne obstajala. Med Enlilove epitete sta spadala "velika gora" in "kralj tujih dežel". Enlil je včasih opisan tudi kot "besneč vihar", "divji bik" in "trgovec". Mezopotamci so v njem videli stvarnika, očeta, kralja in vrhovnega gospodarja vesolja. Kramer 1963, str. 119–121. Imenovali so ga tudi Nunamnir in najmanj v enem besedilu "vzhodni veter in zahodni veter".
Kralji so imeli Enlila za vzor vladarja in ga poskušali posnemati.Grottanelli & Mander 2005, str. 5, 162a. Enlil naj bi bil nadvse pravičenKramer 1963, str. 120. in netoleranten do zla. Vladarji iz cele Sumerije so potovali v njegov tempelj v Nipurju, da bi legitimirali svojo oblast. Littleton 2005, str. 480–482. V zahvalo so templju darovali zemljo in dragocenosti.Littleton 2005, str. 482. Nipur je bil edino sumersko mesto-država, ki nikoli ni zgradil vladarske palače. To naj bi simboliziralo njegov pomen kot središča kulta Enlila in Enlila prikazalo kot mestnega kralja. Tudi v babilonskem obdobju, ko je Enlila na položaju vrhovnega boga zamenjal Marduk, so babilonski kralji še vedno potovali v sveto mesto Nipur, da bi dobili priznanje svoje pravice do vladanja.
thumb|250px|Napis v klinopisu na dioritnem možnarju iz Nipurja, ki pravi, da je darilo kralja Gudee bogu Enlilu (okoli 2144–2124 pr. n. št.)
Enlil je začel dobivati ugled v 24. stoletju pr. n. št., ko je začel pojemati pomen boga Anuja.Schneider 2011, str. 58.Kramer 1963, str. 118. V tem obdobju sta se v napisih pogosto skupaj navajala Enlil in Anu. Enlil je ostal vrhovni mezopotamski bog skozi celotno obdobje Amoritov,Schneider 2011, str. 58–59. pri čemer so amoritski vladarji razglasili Enlila za vir njihove legitimnosti. Enlilov pomen je začel upadati, ko je Sumerijo osvojil babilonski kralj Hamurabi (vladal okoli 1792–1750 pr. n. št).Schneider 2011, str. 59. Babilonci so častili Enlila pod imenom Elil, Huriti pa so ga združili s svojim bogom Kumarbijem. V enem od huritskih obredov so se na Enlila in Apantu obračali z "oče in mati Išhare". Na Enlila so se obračali tudi skupaj z boginjo Ninlil kot na člana "mogočnih in trdno uveljavljenih bogov".Archi 1990, str. 114.
V kasitskem obdobju (okoli 1592-1155 pr. n. št.) je Nipurju za kratek čas uspelo povrniti vpliv v regiji in Enlil je spet postal pomemben. Okoli leta 1300 pr. n. št. je bil sinkretiziran z asirskim nacionalnim bogom Ašurjem,Black & Green 1992, str. 38. najpomembnejšim božanstvom v asirskem panteonu.Black & Green 1992, str. 37. Leta 1230 pr. n. št. so Nipur napadli Elamiti. Mesto je začelo propadati in Enlil z njim. Približno sto let pozneje je vlogo Enlila kot glave panteona dobil Marduk, nacionalni bog Babiloncev.Mark 2017. Enlilov pomen v panteonu je znatno upadel, njegovi templji pa so kljub temu delovali še celo novoasirsko obdobje (911-609 pr. n. št.) in celo Babilonci so v Anuju in Enlilu videli bogova, ki sta Marduku podelila svojo moč.
V 1. tisočletju pr. n. št. so Babilonci častili božanstvo Bel, kar pomeni "gospodar", ki je bil sinkretizacija Enlila, Marduka in umirajočega boga Dumuzija.Fontenrose 1980, str. 440.Doniger 1990, str. 120. Bel je imel vse kultne naslove Enlila in večinoma enak status. Sčasoma je začel veljati za boga reda in usode.
Ašur je bil medtem še naprej znan kot "asirski Enlil" ali "Enlil bogov". Po propadu novoasirskega cesarstva so bili Enlilovi kipi razbiti in templji uničeni, ker je bil neločljivo povezan z Asirci, ki so jih mnogi osvojeni narodi sovražili. Enlila so pod imenom Marduk častili približno do leta 141 pr. n. št., ko je Mardukov kult začel upadati, dokler ni šel skoraj povsem v pozabo.
Ikonografija thumb|250px| Gudeova posvetilna tablica bogu Ningirsuju: "Za Ningirsuja, Enlilovega mogočnega vojščaka, njegov gospodar Gudea, ensi Lagaša
V mezopotamski ikonografiji se Enlil ni upodabljal kot človeku podobno bitje.Moore 1977, str. 76. Upodabljali so ga kot rogato kronoMoore 1977, str. 76. z do sedem pari volovskih rogov.Black & Green 1992, str. 102. Takšne krone so bili pomemben simbol božanskosti.Black & Green 1992, str. 98.Nemet-Nejat 1998, str. 185. Bogovi so se z njimi upodabljali od 3. tisočletja pr. n. št. in tudi potem, ko so Mezopotamijo osvojili Perzijci.
Sumerci so imeli zapleten numerološki sistem, v katerem so imele določene številke poseben obredni pomen.McEvilley 2002, str. 171–172. V tem sistemu je bil Enlil povezan s številko 50, ki je bila zanj sveta.Röllig 1971, str. 499–500.
Enlil je bil član triade božanstev, v kateri sta bila še Anu in Enki.Tsumura 2005, str. 134.Delaporte 1996, str. 137.Nemet-Nejat 1998, str. 203.Kramer 1963, str. 118–122. Ti trije bogovi so bili utelešenje vseh stalnih zvezd na nočnem nebu.Rogers 1998, str. 13. Anu je bil poistoveten z vsemi zvezdami na ekvatorialnem nebu, Enlil z zvezdami na severnem nebu in Enki s tistimi na južnem nebu. Del Enlilove nebesne orbite je bil neprekinjen simetričen krog okoli severnega nebesnega pola,Levenda 2008, str. 29. medtem ko sta se Anujev in Enkijev krog v nekaj točkah prekrivala.Levenda 2008, str. 29–30. Enlil je bil povezan z ozvezdjem Volar.
Mitologija Miti o začetku Glavni vir podatkov o sumerskem mitu o stvaritvi sveta je prolog epske pesnitve Gilgameš, Enkidu in Spodnji svet,Kramer 1961, str. 30–33. ki opisuje potek stvaritve: sprva je bil samo Nammu, prvobitno morje.Kramer 1961, str. 37–40. Zatem je Nammu rodil Anuja (nebo) in Ki (zemljo). Anu in Ki sta spočela Enlila, ki je ločil Anuja in Ki. Enlil je prisvojil zemljo in nebo prepustil Anuju.Kramer 1961, str. 37–41.
Enlil and Ninlil je skoraj celotna sumerska pesnitev, dolga 152 vrstic, ki opisuje ljubimkanje Enlila in boginje Ninlil.Kramer 1961, str. 43.Jacobsen 1946, str. 128–152. Ninlilina mati Nunbaršegunu je ukazala Ninlil, naj se gre kopat v reko.Kramer 1961, str. 44. Ninlil je odšla do reke, kjer jo je Enlil zapeljal in zaplodil njunega sina, boga meseca Nano. Enlil je bil za kazen izgnan v sumerski podzemni svet Kur. Ninlil mu je sledila in naletela na Enlila, utelešenega v "moža na vratih".Kramer 1961, str. 44–45. Ninlil je hotela izvedeti, kam je odšel Enlil, on pa ji, še vedno kot "mož na vratih", ni odgovoril. Zatem jjo je še drugič zapeljal in zaplodil boga smrti Nergala.Kramer 1961, str. 45. Enak scenarij se je ponovil, ko se je Enlil pretvoril v "moža reke spodnjega sveta, moža goreče reke" in Ninlil zaplodil boga spodnjega sveta in zdravilstva Ninazuja.Kramer 1961, str. 46. Enlil se je nazadnje pretvoril še v "moža na čolnu", zapeljal Ninlil in zaplodil Enbiluluja, "nadzornika kanalov".Black, Cunningham & Robson 2006, str. 106.
Zgodba o Enlilovem dvorjenju Ninlil je predvsem genealoški mit, izmišljen za razlago izvora luninega boga Nane in različnih bogov podzemlja, do neke mere pa tudi pripoveduje zgodbo o odraščanju in staranju Enlila in Ninlil.Leick 2013, str. 66. Zgodba razloži tudi vlogo Ninlil kot Enlilove družice; v zgodbi Ninlil odkrito izjavi: "Tako kot je Enlil tvoj gospodar, sem tudi jaz tvoja ljubica!" Leick 2013, str. 67. Zgodba je tudi zgodovinsko pomembna: če je njena trenutna interpretacija pravilna, je najstarejši znani mit, v katerem bog spreminja svojo podobo.
Mit o vesoljnem potopu V sumerski različici zgodbe o vesoljnem potopu so vzroki za potop nejasni, ker je del glinaste tablice z zgodbo o potopu uničen.Kramer 1961, str. 97. Edini smrtnik, ki je uspel preživeti potop, je bil Ziusudra, zelo verjetno z Enkijevo pomočjo.Kramer 1961, str. 97–98. Tablica se začne sredi opisa potopa. Trajel je sedem dni in sedem noči, potem pa je voda upadlaKramer 1961, str. 98. in pojavil se jel bog sonca Utu.Kramer 1961, str. 98. Ziusudra je odprl okno svoje barke in pred bogom padel na kolena. Zatem je Utuju v čast žrtvoval vola in ovco. Na tem mestu je besedilo ponovno prekinjeno. Nadaljuje se sredi dogajanja, ko Enlil in Anu razglašata Ziusudro za nesmrtnega, ker je uspel preživeti potop. Nadaljevanje besedila je uničeno.