Topola (izvirno ) je mesto v osrednji Srbiji, in sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Šumadijski upravni okraj.

Ime Topola pomeni topol. Topola je znana po svojem letnem festivalu Oplenac berba, ki se ga vsako leto udeleži več tisoč obiskovalcev.

Geografija Mesto Topola leži v središču Šumadije, v osrednji Srbiji, okoli 80 km je oddaljena od Beograda, 42 km od Kragujevca, 40 km od Gornjeg Milanovca in 12 km od Arađelovca. Je ob vznožju hriba Oplenac in je obdano z dolinama reke Kamenice in Jasenice.

Na griču Oplenac blizu Topole stoji cerkev sv. Jurija iz belega marmorja. Zgradil jo je srbski kralj Peter I., v njem pa počivajo člani srbske in kasneje jugoslovanske knežje in kraljeve družine Karadžordževič.

Zgodovina Regija je bila močno poseljena po bitki na Kosovu leta 1389, kar je razvidno iz številnih srednjeveških pokopališč v vaseh Topole. Despot Stefan Lazarević je umrl in bil pokopan v bližnji vasi Crkvine. 20. junija 1459 je mesto Rudnik, ki leži južno od Topole, padlo pod Osmansko oblast. Zaselek je bil v spomin na padlo srbsko despotovino poimenovan Despotovica. Območje se je dodatno naselilo z veliko selitvijo Srbov v 17. stoletju.

Topola se kot naselbina v pisnih virih prvič omenja v obdobju avstrijske zasedbe severne Srbije (1717-1739), v popisu obmejnih nahij Srbije, po sklenjenem miru v Požarevcu (1717), kjer se pod imenom Dopala navaja v okrožju Kragujevac.

Prvotno se je vas imenovala Kamenica, tako kot lokalna reka. Na glavni trgovski poti proti Beogradu je rasel topol, pri katerem so se radi ustavljali potujoči trgovci in prevozniki (sekiridžije), na lokaciji »pri topolu«, zato je toponim Topola postopno povsem zamenjal staro ime Kamenica. 270px|levo|Topola po letu 1808

Mesto je leta 1781 ustanovil vožd Đorđe Petrović Karadžordže (Črni Jurij) na desnem bregu reke Kamenice. Mesto je bilo uničeno med prvo srbsko vstajo, ko je Kučuk-Alija leta 1804 opustošil Šumadijo in požgal tudi Karadžordževo hišo. Obnova se je začela leta 1805, ko je bilo mesto obnovljeno kot utrjeno mesto; Karadžordže je na ruševinah svoje prejšnje hiše in več okoliških stavb zgradil novo graščino, vse so bile zaščitene s palisadami in kukali, zaradi česar je Topola postala strateško naselje. Z uspešnimi upori je Topola pridobila politični pomen. Vožd je mesto še razširil, med letoma 1808 in 1813 je zgradil velika obzidja, stolpe, konak, šolo, cerkev in številne druge stavbe. Topola je postala središče revolucionarne Srbije, kjer je imel Karadžordže svoj sedež.

Tako je postala Topola utrjeno strateško pomembno naselje, ki je z razvojem srbske državotvornosti pridobivala na političnem pomenu. S tem je postala center nacionalnega pomena, v katerega so se priseljevali številni Srbi iz osvobojenih in še neosvobojenih delov Srbije. Ker je bila neuradna prestolnica srbskih upornikov, s sedežem voditelja upora, so v njej sprejemali tudi tuje diplomate, tu so se vršili pogovori in sklepali dogovori. Četudi je imela nahija svoj sedež v Kragujevcu, je v časih pred ustanovitvijo srbske države imela Topola veliko večji politični pomen. Leta 1814, ravno ko je bilo mesto končano, so se Osmani spopadli z uporom in Topola je bila resno poškodovana, ostale so le ruševine.

Širitev in obnova Topole se je nadaljevala z začetkom vladavine kneza Aleksandra Karadžordževića (1842 -1858), (mlajšega sina Karadžordža), ki je dal obnoviti družinsko posestvo na Oplencu, gradbena dela so povečala priseljevanje, zato se je na obeh straneh ceste Beograd - Kragujevac razvilo trgovsko središče (čaršija) z novimi stavbami in trgovinami.

Z vrnitvijo dinastije Obrenović leta 1858 je Topola doživela nadaljnji razvoj.

Podnebje Mesto z nadmorsko višino okoli 215 m ima tudi zaradi vpliva gozda na bližnjem Oplencu nekoliko milejše celinsko podnebje, sicer značilno za Balkanski polotok (mrzle zime in vroča poletja), s povprečno temperaturo okoli 11 °C. Topola je zaradi ugodnih vremenskih vplivov in naravnih danosti od nekdaj znana po vinogradništvu in sadjarstvu.

Demografija V naselju živi, glede na štetje leta 2022, 4588 prebivalcev.

Gospodarstvo Topola je kmetijsko območje, kjer kmetje pridelujejo sadje, zelenjavo in vzrejajo govedo.

Topola ima predpogoje za razvoj turistične industrije. Obstajajo zgodovinski in kulturni spomeniki (kulturna dediščina Srbije): revolucionarni in kraljevi (Karađorđev grad), cerkveni (cerkev sv. Jurija, samostani Nikolje). Je vinorodna regija (Oplenac) in veliko lovišče Kamenica.

Znamenitosti 250px|thumb|Rekonstruirana Karađorđeva hiša v Topoli (Karađorđev konak) Oplenac, cerkev in mavzolej Karađorđevića (22 članov), zgrajeno 1910–1912 Samostan Nikolje, zgrajen leta 1425, avtor Nikola Dorjenović Karađorđevo mesto, obnovljeni prostori revolucionarnega mesta iz 1810-ih Karađorđeva cerkev (cerkev Blažene Gospe) Petrova hiša, posestvo kralja Petra Kraljeva vila, posestvo Karađorđevića Kraljičina vila, posestvo Karađorđevića Vinogradnikova hiša, nekdanja kraljeva vinska klet, zdaj galerija Vinska regija Oplenac Vinska klet Aleksandrović Lovišče Kamenica, lovišče Oplenaška berba (Oplenačka berba) letni ljudski festival drugi vikend v oktobru

Sklici

Glej tudi seznam naselij v Srbiji Oplenac Karađorđevići

Zunanje povezave

Opština Topola Oplenac-Mausoleum der Königsfamilie Karadjordjevic, Sankt-Georgs-Kirche und König-Peter I.-Museum in Topola Turistička Organizacija Oplenac - Topola Oplenačka berba

Kategorija:Mesta Šumadijskega upravnega okraja