Leonard Bernstein, ameriški skladatelj, dirigent in pianist, * 25. avgust 1918, Lawrence, Massachusetts, ZDA † 14. oktober 1990, New York.

Leonard »Lenny« Bernstein je bil mojster človeške in glasbene komunikacije, pa tudi poglobljen mislec in glasbeni teoretik. Zgodaj je spoznal pomen množičnih medijev. Tako je v šestdesetih letih 20.stoletja zasnoval in z newyorškimi filharmoniki, ki jih je vodil od 1958 do 1969, izvedel vrsto televizijskih oddaj, namenjenih popularizaciji klasične glasbe. Oddaje, tako kot njihov avtor in protagonist, so s svojo odprtostjo in nekonformizmom osvojile široko publiko, ki jo je prepričal očarljiv in odprt glasbenik velikega znanja in resničnega talenta.

Rojen je bil v judovski družini, ki je izvirala iz mesta Rivne v Ukrajini. Glasbo je študiral na harvardski univerzi (kompozicijo v razredu prof. Walterja Pistona), in na glasbenem institutu Curtis v Filadelfiji, kjer je bil njegov profesor dirigiranja Fritz Reiner. Novembra leta 1943 je debitiral kot dirigent, ko je po naključju nadomestil bolnega Bruna Walterja, in hitro postal slaven. Leta 1949 je dirigiral svetovno premiero simfonije Turangalîla, Oliviera Messiaena.

Na njegovo kompozicijsko delo je močno vplivala židovska liturgična glasba ter skladatelji Gustav Mahler, George Gershwin in njegov prijatelj, Aaron Copland. Bernstein je bil človek izjemne življenjske moči, saj je bil enako aktiven in uspešen kot dirigent in kot skladatelj. Najbolj je poznan po svojih glasbenih predstavah (predvsem Zgodba z zahodne strani), treh simfonijah, dveh operah itd. 25. decembra 1989 je dirigiral Simfonijo št. 9 Ludwiga van Beethovna kot del proslave ob padcu berlinskega zidu. Ob tej priliki je spremenil besedo iz Schillerjevega besedila Oda radosti in zamenjal »svobodo« (Freiheit) za »veselje« (Freude), s komentarjem, da bi bil Beethoven gotovo zadovoljen, če bi to slišal.

Bernstein je bil od leta 1951 do sredine leta 1970 poročen s Felicijo Montealegre, po rodu iz Čila. Bil je oče treh otrok, do ločitve z ženo pa je prišlo zaradi njegovih homoseksualnih razmerij. Od leta 1971 je živel s prijateljem Tomom Cochranom, vendar se je vrnil k ženi in skrbel zanjo, ko je neozdravljivo zbolela. V poznejših letih je imel Bernstein težave z depresijo in z alkoholizmom. Pokopan je na pokopališču Greenwood v Brooklynu (New York).

Pomembnejša dela Glasba za gledališče Fancy Free (balet), 1944 On the Town (muzikal), 1944 Faksimile (balet), 1946 Peter Pan (pesmi, naključna glasba), 1950 Trouble in Tahiti (opera v enem dejanju), 1952 Wonderful Town (muzikal), 1953 On the Waterfront (filmska glasba), 1954 Kandid (opereta), 1956 Zgodba z zahodne strani (West Side Story) (muzikal), 1957 Maša (gledališka glasba za pevce, instrumentaliste in plesalce), 1971 Dybbuk (balet), 1974 1600 Pennsylvania Avenue, 1976 A Quiet Place (opera v dveh dejanjih), 1983 The Race to Urga (muzikal), 1987

Orkestralne (koncertne) skladbe Simfonija št. 1, Jeremiah, 1944 Fancy Free in Tri plesne varijacije iz skladbe »Fancy Free,«, koncertna premiera: 1946 Tri plesne epizode iz skladbe »On the Town,« koncertna premiera: 1947 Simfonija št. 2, The Age of Anxiety (Čas hrepenenja), (po predlogi W. H. Audena) za klavir in orkester, 1949 Serenada (po Platonovem »Simpoziju«) za violino solo, godala, harfo in tolkala, 1954 Preludij, fuga in »riffs« za klarinet solo in jazzovski ansambel, 1955 Simfonična suita iz skladbe »On the Waterfront«, 1955 Simfonični plesi iz muzikala »West Side Story«, 1961 (dva odlomka) Simfonija št. 3, Kaddish, za orkester, mešani zbor, deški zbor, recitatorja in sopran solo, 1963 Dybbuk, suiti št. 1 in 2 za orkester, koncertna premiera: 1975 Songfest: cikel ameriških pesmi za 6 pevcev in orkester, 1977 Tri meditacije iz »Maše« za violončelo in orkester, 1977 Divertimento za orkester, 1980 Halil, nokturno za flavto solo, pikolo, alt flavto, tolkala, harfo in godala, 1981 Koncert za orkester, 1989

Koralna glasba za cerkve ali sinagoge Hashkiveinu za solo tenor, mešani zbor in orgle, 1945 Missa Brevis za mešani zbor in kontratenor solo, s tolkali, 1988 Psalmi Chichester za kontratenor, mešani zbor, orgle, harfo in tolkala, 1965

Komorna glasba Sonata za klarinet in klavir, 1942 Glasba za trobila, 1959 Plesna suita, 1988

Vokalna glasba I Hate Music (Sovražim glasbo): Cikel 5-ih pesmi za otroke; za sopran in klavir, 1943 La Bonne Cuisine (Dobra kuhinja): 4 recepti za glas in klavir, 1948 Arije in barkarole za mezzosopran, bariton in klavir štiriročno, 1988 Album pesmi, 1988

Ostala glasba Različna klavirska glasba Priložnostna dela, skomponirana kot darilo ali spominske narave

Bernsteinove knjige Findings (Najdenja), New York: Anchor Books, 1993, ISBN 0-385-42437-X. The Infinite Variety of Music (Neskončne možnosti glasbe, New York: Anchor Books, 1993. ISBN 0-385-42438-8. The Joy of Music (Srečne ure ob glasbi), New Jersey: Amadeus Press edition, 2004, ISBN 1-57467-104-9. The Unanswered Question (Neodgovorjeno vprašanje), Cambridge, Mass: Harvard University Press, 1976. ISBN 0-674-92000-7.

Skladatelji - sodobniki Aaron Copland George Gershwin Charles Ives Dimitris Mitropoulos

Sklici

Zunanje povezave Uradna stran (v angleščini) Bernstein v Kongresni knjižnici (Washington, D.C.) Bernstein - Sony Music

Glej tudi seznam skladateljev seznam dirigentov

Kategorija:Rojeni leta 1918 Kategorija:Umrli leta 1990 Kategorija:Ameriški dirigenti Kategorija:Ameriški pianisti Kategorija:Ameriški skladatelji Kategorija:Ameriški Judje Kategorija:Judovski glasbeniki Kategorija:Diplomiranci Univerze Harvard Kategorija:Nosilci avstrijskega častnega križca za znanost in umetnost Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Italije Kategorija:Umrli za pljučnico Kategorija:Operni skladatelji Kategorija:Člani Ameriške akademije umetnosti in znanosti Kategorija:Ukrajinski Američani