Belfast (irsko Béal Feirste, kar pomeni 'plitvina rečnega ustja' Royal Mint – Belfast) je glavno in največje mesto Severne Irske in drugo največje na irskem otoku. CityMetric Ob reki Lagan je leta 2015 živelo 333.871 prebivalcev.
Do zgodnjih 1800-ih je bilo nekdanje mesto veliko pristanišče. Belfast je v 19. stoletju igral ključno vlogo v industrijski revoluciji in postal največji proizvajalec lanenega platna na svetu in dobil vzdevek »Linenopolis«. Od leta 1888 je imel status mesta, zato je bil glavni center irskega platna ter industrije za predelavo tobaka, vrvi in ladjedelništva. Harland & Wolff, ki je zgradil RMS Titanic, HMHS Britannic in RMS Olympic, je bila največja in najuspešnejša ladjedelnica na svetu. http://www.bbc.co.uk/history/topics/belfast_golden_age_shipbuilding Kasneje je razvijala tudi vesoljsko in raketno industrijo. Zaradi industrializacije in notranjih selitev je Belfast postal največje mesto na Irskem. Po razdelitvi Irske leta 1922 je postal glavno mesto Severne Irske. Njegov status svetovnega industrijskega središča se je končal v desetletjih po drugi svetovni vojni.
Mesto je ob severnoirskem spopadu (irsko Na Trioblóidí, angleško The Troubles) močno trpelo in je v 1970-ih in 1980-ih letih veljalo kot eno najnevarnejših mest na svetu. Mankind's Great Divides by George R Mitchell, 2017. () Od 21. stoletja mesto doživlja obdobje miru brez večjega političnega nasilja ter precejšnje gospodarske rasti. Danes ostaja središče industrije, pa tudi umetnosti, visokošolskega izobraževanja, gospodarstva in prava in je gospodarska gonilna sila Severne Irske. Belfast je še vedno glavno pristanišče, v katerem komercialni in industrijski doki prevladujejo na obali Belfastskega zaliva (Belfast Lough), vključno z ladjedelnico Harland & Wolff. Ima letališče Georgea Besta (George Best Belfast City Airport) v mestu in mednarodno letališče (Belfast International Airport) 15 milj zahodno od mesta. Je na seznamu svetovne raziskovalne mreže mest (Globalization and World Cities, GaWC) kot svetovno mesto.
Ime Ime Belfast izhaja iz irskega Béala Feirsdea, ki so ga je pozneje pisali kot Béal Feirste. Beseda béal pomeni 'usta' ali 'rečno ustje', medtem ko je feirsde/feirste genitiv ednine fearsaid , ki se nanaša na plitvino ali plimski prehod čez rečno ustje. Ime bi tako dobesedno prevedli kot 'plitvina rečnega ustja' ali 'prehod čez rečno ustje'. Ta plitvina je nastala ob sotočju dveh rek v današnjem Donegallskem pristanu (Donegall Quay): reke Lagan, ki teče v Belfastski zaliv, in njenega pritoka Farset. Irsko ime Béal Feirste je tudi ime mestnega naselja v okrožju Mayo, katerega ime je bilo anglicizirano kot Belfarsad.
Druga razlaga imena je 'ustje [reke] plitvine', to je namig na reko Farset, ki teče v reko Lagan, kjer je plitvina. To razlago podpirata Edmund Hogan in John O'Donovan, vendar se zdi jasno, da je bila reka sama imenovana po plimskem prehodu.
V ulstrsko-škotskem narečju je ime mesta različno prevedeno kot Bilfawst, Bilfaustali Baelfawst, uporablja pa se tudi "Belfast".
Zgodovina Čeprav je grofija (borough) Belfast nastala, ko je leta 1888 kraljica Viktorija mestu podelila status mesta , je mesto še vedno prehodno območje med grofijama Antrim in Down.
Izvor
Območje Belfasta je bilo poseljeno od bronaste dobe. V bližini mesta so Velikanov obroč (Giant's Ring), 5000 let star henge, ostanki iz železne dobe pa so še vedno vidni na okoliških gričih. Belfast je ostal v srednjem veku majhno, malo pomembno naselje. John de Courcy, anglo-normanski vitez, je v 12. stoletju na današnji Grajski ulici (Castle Street) v središču mesta zgradil grad, vendar je bil manjši in ne tako strateško pomemben kot grad Carrickfergus na severu, ki ga je de Courcy zgradil leta 1177. Na tem območju je bil tudi O'Neillov klan (skupina družin irsko-gelskega rodu, ki so imele vidne položaje in naslove na Irskem in drugod).
Razvoj Belfast je postal pomembno naselje v 17. stoletju, potem ko ga je sir Arthur Chichester ustanovil kot mesto . Na začetku so ga naselili protestantski angleški in škotski izseljenci med kolonizacijo Ulstra (Belfast in grofija Antrim nista bila vključena v to, ker sta bila zasebno kolonizirana). Leta 1791 je bilo v Belfastu ustanovljeno Društvo združenih Ircev, potem ko so Henry Joy McCracken in drugi ugledni prezbiterijanci iz mesta povabili Theobalda Wolfa Tona in Thomasa Russella na sestanek, na katerem so prebrali Tonov Argument v imenu katolikov Irske. Dokaze tega obdobja rasti Belfasta še vedno lahko vidimo v najstarejših predelih mesta, znanih kot Entries (vrsta zgodovinskih ozkih prehodov v središču mesta vključno z mnogimi viktorijanskimi in starejšimi pivnicami).
Belfast je v 18. in 19. stoletju cvetel kot trgovsko in industrijsko središče in postal vodilno mesto na Irskem. Uspevali so industrija platna, vrvi, tobaka, strojegradnja in ladjedelništvo. Konec 19. stoletja je Belfast na kratko prehitel Dublin kot največje mesto na Irskem. Ladjedelnica Harland & Wolff je postala ena največjih ladjedelnic na svetu, ki je zaposlovala do 35.000 delavcev. Leta 1886 so bili v mestu nemiri zaradi irske avtonomije, ki je razdelila mesto.
Leta 1920−22 je Belfast postal glavno mesto nove entitete Severne Irske, saj je bil otok razdeljen. Spremljevalni spopad (irska vojna za neodvisnost) je v Belfastu zahteval do 500 življenj, kar je najbolj krvav sektaški boj v mestu do severnoirskih spopadov v poznih šestdesetih letih.
Med drugo svetovno vojno je bil Belfast močno bombardiran. V enem napadu leta 1941 so nemški bombniki ubili okrog tisoč ljudi, več deset tisoč je postalo brezdomcev. Poleg Londona je bila to največja izguba življenj v nočnem napadu med blitzem.
Severnoirski spopadi Belfast je bil glavno mesto Severne Irske od ustanovitve leta 1921 po Zakonu o vladi Irske iz leta 1920. Bil je prizorišče različnih sektaških spopadov med katoliškim in protestantskim prebivalstvom, republikanci in lojalisti oziroma nacionalisti in unionisti. Zadnji konflikt je povzročil začetek trideset let trajajoče državljanske vojne, imenovane obdobje težav (The Troubles), od leta 1969 do leta 1998.
Največje težave na Severnem Irskem, zlasti v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, so povzročale paravojaške skupine na obeh straneh. Bombe, atentati in ulično nasilje so bili ozadje življenja v tem času. Začasna irska republikanska armada (IRA) je leta 1972 sprožila 22 bomb v središču Belfasta, kar je znano kot krvavi petek, ubitih je bilo enajst ljudi. Lojalistični paravojaški pripadniki, vključno z ulstrsko prostovoljno silo (UVF) in združenjem za obrambo Ulstra (UDA), so trdili, da so bili uboji namerni. Večina njihovih žrtev je bila katoličanov, ki niso imeli nobenih povezav z IRO. Zlasti razvpita skupina s Shankillske ulice sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja je postala znana kot shankillski mesarji.
V političnem nasilju v mestu je bilo med letoma 1969 in 2001 ubitih več kot 1600 ljudi.
21. stoletje Središče Belfasta se je v zadnjih precej razširilo in ponovno oživelo, zlasti okrog Viktorijinega trga (Victoria Square).
Vlada Belfastu je Jakob VI. in I. leta 1613 dodelil status mestnega okraja, kraljica Viktorija pa leta 1888 uradni mestni status. Od leta 1973 je lokalna mestna uprava pod upravo mesta Belfast. Belfast je zastopan v britanskem parlamentu in na severnoirskem svetu. Za volitve v Evropski parlament je Belfast v volilni enoti Severna Irska.
Lokalna vlada
Mestni svet v Belfastu je lokalni svet, ki je odgovoren za mesto. Izvoljeni uradniki mesta so župan, namestnik župana in visoki šerif, ki so izvoljeni med 60 svetniki. Prvi župan v Belfastu je bil Daniel Dixon, ki je bil izvoljen leta 1892. Župan za obdobje 2016−17 je bil Alderman Brian Kingston iz stranke Demokratične unija, medtem ko je bila namestnica župana Mary Ellen Campbell iz stranke Sinn Féin, oba sta bila izvoljena junija 2016 za enoletni mandat. Naloge župana so predsedovanje sestankom sveta, sprejemanje uglednih obiskovalcev mesta in zastopanje ter predstavitve mesta na državni in mednarodni ravni.
Parlament Severne Irske je v Belfastu na posestvu Stormont. Belfast je za volitve razdeljen na štiri skupine: Belfast North, Belfast West, Belfast South in Belfast East. Vse štiri se raztezajo prek mestnih meja, tako da vključujejo dele okrožja Castlereagh, Lisburn in Newtownabbey.
Grb in moto
Mesto Belfast ima latinsko geslo Pro tanto quid retribuamus. To je vzeto iz Vulgate, 12. verz 116. psalma, in dobesedno pomeni koliko bomo odplačali. Stavek je bil preveden iz Biblije drugače, na primer Kaj naj vrnem GOSPODU zaradi vse njegove dobrote do mene? Biblija
Grb mesta je zasnoval John Vinycomb in se razlaga kot Party per fesse argent and azure, in chief a pile vair and on a canton gules a bell argent, in base a ship with sails set argent on waves of the sea proper. Ta heraldični jezik opisuje ščit, ki je razdeljen na dva vodoravna dela (party per fesse). Vrh (chief ) ščita je srebrn (argent) in ima trikotnik, obrnjen navzdol (a pile), s ponavljajočim modro-belim vzorcem, ki predstavlja krzno (vair). V zgornjem kotu je rdeč kvadrat (a canton gules), na katerem je srebrn zvonec. Zelo verjetno je, da je zvonec tukaj besedna igra v heraldiki, ki predstavlja prvi zlog Belfasta. V spodnjem delu ščita (in base) je srebrna jadrnica, ki jadra po valovih, obarvanih v dejanskih barvah morja (proper). Podpornik na desni strani je priklenjen volk, medtem ko je na levi konj z ribjim repom, ta je tudi na grebenu nad ščitom. Ta grb sega v leto 1613, ko je Jakob VI. in I. podelil Belfastu status mesta. Grb so trgovci v Belfastu uporabljali v 17. stoletju na svojih znakih in trgovskih kovancih. Veliko vitražno okno v mestni hiši prikazuje grb, morje in ladja se nanašata na pomembno pomorsko zgodovino Belfasta. Volk je lahko poklon mestnemu ustanovitelju siru Arthurju Chichestru in se sklicuje na njegov grb.
Geografija
Belfast je na zahodnem koncu Belfastskega zaliva (Belfast Lough) in ob ustju reke Lagan, kar je idealna lokacija za ladjedelniško industrijo, ki je bila nekoč slavna. Ko je bil v Belfastu leta 1912 zgrajen Titanic, sta Harland & Wolff imela največjo ladjedelnico na svetu. Belfast je na vzhodni obali Severne Irske . Posledica te severne zemljepisne širine je, da ima kratke zimske dni in uživa v dolgih poletnih večerih.
Leta 1994 je družba Laganside Corporation zgradila pregrado čez reko, da je povišala povprečno gladino vode tako, da bi pokrila grde blatne prostore, ki so Belfastu dali ime. Območje okrožja lokalne samouprave Belfast je 109,6 km².
Reka Farset se imenuje po tem odlagališču mulja (od irskega pomena besede "nanos peska). Prvotno je bila pomembnejša reka, kot je danes. Do sredine 19. stoletja je bilo na njej pristanišče na Glavni ulici (High Street). Bank Street v mestnem središču se nanaša na rečni breg in ulica Bridge Street mostu čez Farset. Farset, ki jo je reka Lagan zamenjala kot pomembnejša reka v mestu, je zdaj nepomembna in skrita pod Glavno ulico. V Belfastu in okoli njega je enajst manjših rek, in sicer: Blackstaff, Colin, Connswater, Cregagh, Derriaghy, Forth, Knock, Legoniel, Milewater, Purdysburn in Ravernet.
Mesto je na severu in severozahodu obkroženo z vrsto hribov, med njimi Mountain Divis, Black Mountain in Cavehill, ki naj bi bili navdih za Guliverjeva potovanja Jonathana Swifta. Ko je Swift živel v koči Lilliput blizu Belfastove Limestone Road, si je zamislil, da je Cavehill podoben spečemu velikanu, ki varuje mesto . Oblika velikanovega nosu, lokalno znana kot Napoleonov nos, se uradno imenuje McArtova trdnjava, verjetno po Artu O'Neillu, voditelju iz 17. stoletja, ki je takrat obvladoval to območje. Castlereagh Hills je na jugovzhodu mesta.
Podnebje