Samosata je zgodovinsko mesto, v bližini današnjega mesta Samsat v Turčiji, ki je država na Bližnjem vzhodu.
Zgodovina
Samosata Ime pomeni v armenščini »sonce«, »Sončna dežela« ali »Sin sonca«; armensko: Շամուշատ, starogrško: Σαμόσατα Samósata, starosirskoܫܡܝܫܛ Šmīšaṭ je bilo v starem veku mesto, čigar razvaline se nahajajo blizu današnjega mesta Samsat, v pokrajini Adıyaman v Turčiji na obali reke Evfrata. Arheološka najdišča so bila potopljena z zgraditvijo Atatürkovega jeza. Nekateri slovenijo ime mesta s Samozata, verjetno pod nemškim vplivom. Zdi se pa, da za to ni razloga, saj imajo Stari Grki tako "z" kot "s", kar navadno ustreza slovenskima "z" in "s".
Mesto je ustanovil armenski kralj Sames Armenski in ga poimenoval po sebiToumanoff, Cyril(1963) Studies in Christian Caucasian History, Georgetown University Press, imenujejo ga tudi Antiohija Komagenska (starogrško: Αντιόχεια η Κομμαγηνή). Bilo je glavno mesto malega helenističnega kraljestva Komagenija, pozneje pa je postalo del rimske province Sirije.
V Samosati je rojen Lucijan v 2. st. po n. št. in Pavel v 3. st.
Zaradi svoje bogate zgodovinske preteklosti je tudi turističen kraj.
Zunanje povezave Samosata v Catholic Encyclopedia Zgodovinski podatki o Samosati Mučenci iz Samosate Voce Samosata v Encyclopaedia Britannica 1911
Opombe in sklici
Kategorija:Mesta v Turčiji
ku:Semîsad tr:Samsat, Adıyaman