Antihipertenzivi, tudi antihipertoniki so zdravila za zniževanje povišanega krvnega tlaka (hipertenzije).http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=antihipertenziv, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 14. 7. 2012.Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
Predpisovanje antihipertenzijskih zdravil v Sloveniji in po svetu narašča, in na primer med letoma 2004 in 2008 je v Sloveniji njihova poraba narastla za več kot polovico. Obstajajo številne podskupine zdravil za zdravljenje hipertenzije; med posameznimi podskupinami pri začetnem uvajanju zdravljenja ni značilnih razlik pri učinkovitosti zdravljenja, razlike pa obstajajo glede varnosti in pogostosti neželenih učinkov.
Podskupine zdravil Za zdravljenje povišanega krvnega tlaka se uporabljajo antihipertenzijske učinkovine iz naslednjih skupin:Ferk P., Leskošek B., Pal M. (2011). Poraba antihipertenzijskih zdravil v Sloveniji in primerjava z Norveško. Zdravniški vestnik, letnik 80, številka 5, str. 386-394.
Terapevtska podskupina (2. raven ATC) Farmakološka podskupina (3. raven ATC) Kemijska podskupina (4. raven ATC) Posamezne učinkovine (5. raven ATC) Antihipertenzijska zdravila (C02) antiadrenergiki z osrednjim delovanjem (C02A) alkaloidi rauvolfije reserpin metildopa L-metildopa agonisti imidazolinskih receptorjev moksonidin, klonidin antiadrenergiki s perifernim delovanjem (C02C) zaviralci adrenergičnih receptorjev alfa prazosin, urapidil, doksazosin zdravila z delovanjem na gladke mišice arterij (C02D) derivati pirimidina minoksidil druga antihipertenzijska zdravila (C02K) druga antihipertenzijskna zdravila bosentan Diuretiki (C03) diuretiki dilucijskega segmenta, tiazidni (C03A) tiazidni diuretiki hidroklorotiazid diuretiki dilucijskega segmenta, brez tiazidov (C03B) sulfonamidi klortalidon, ksipamid, indapamid, klopamid diuretiki vhodnega kraka Henleyjeve zanke (C03C) sulfonamidi furosemid, torasemid, bumetanid antikaliuretični diuretiki (varčevalni s kalijem) (C03D) antagonisti aldosterona spironolakton, eplerenon drugi amilorid, triamteren Zaviralci adrenergičnih receptorjev beta (C07) zaviralci adrenergičnih receptorjev beta (C07A) neselektivni zaviralci adrenergičnih receptorjev beta oksprenolol, propranolol, sotalol, pindolol selektivni zaviralci adrenergičnih receptorjev beta metoprolol, bisoprolol, nebivolol, atenolol, celiprolol zaviralci adrenergičnih receptorjev alfa in beta karvedilol Zaviralci kalcijevih kanalčkov (C08) selektivni zaviralci kalcijevih kanalčkov z delovanjem na žile (C08C) derivati dihidropiridina amlodipin, isradipin, nikardipin, nimodipin, nifedipin, nitrendipin, lacidipin, lerkanidipin, mibefradil selektivni zaviralci kalcijevih kanalčkov z z direktnim delovanjem na prevodni sistem (C08D) derivati fenilalkilamina verapamil derivati benzotiazepina diltiazem Zdravila z delovanjem na renin-angiotenzinski sistem (C09) zaviralci angiotenzinske konvertaze (C09A in C09B) zaviralci angiotenzinske konvertaze kaptopril, enalapril, cilazapril, ramipril, zofenopril, perindopril, trandolapril, fozinopril, lizinopril antagonisti angiotenzina II (C09C) antagonisti angiotenzina II losartan, valsartan, irbesartan, kandesartan, telmisartan, medoksomilolmesartanat druga zdravila z delovanjem na renin-angiotenzinski sistem (C09X) zaviralci renina aliskiren
Izbira zdravila Vsa antihipertenzijska zdravila so v priporočenih odmerkih v monoterapiji približno enako učinkovita. Med seboj se razlikujejo po farmakodinamiki in farmakokinetiki, izražanju neželenih učinkov in po preverjeni učinkovitosti v zmanjšanju srčno-žilne zbolevnosti in umrljivosti. Na izbiro antihipertenzijskega zdravila vplivajo: bolnikovo srčno-žilno tveganje, že nastale okvare tarčnih organov, prisotnost klinične srčno-žilne, ledvične in sladkorne bolezni, prisotnost drugih bolezni, ki lahko vplivajo na uporabo določenih farmakoloških skupin antihipertezijskih zdravil, variabilnost v odzivu na posamezna zdravila iz različnih skupin, verjetnost medsebojnega delovanja z zdravili, ki jih bolnik prejema zaradi drugih bolezni, pomembnost dokazov o zmanjšanju srčno-žilnega tveganja za zdravila iz posameznih farmakoloških skupin, cena kroničnega zdravljenja, kar pomeni, da ob enakih ostalih pogojih izberemo cenejše zdravilo.Dobovišek J. Smernice za obravnavo arterijske hipertenzije. 2. del: Nadzor hipertenzije z zdravili. Zbornik, VIII. strokovni sestanek sekscije za arterijsko hipertenzijo. Ljubljana 1999: str. 25-29. Dostopno na: http://www.hipertenzija.org/pdf/SAH_1999.pdf
V Sloveniji zdravniki pri svojem delu upoštevajo Slovenske smernice za zdravljenje arterijske hipertenzije. Prve so bile objavljene leta 1999 s posodobitvami v letih 2003 in 2007, v okviru Smernic za preprečevanje bolezni srca in žilja v klinični praksi pa so bile posodobljene tudi v letu 2009. Kot prvo izbiro smernice priporočajo diuretike, zaviralce adrenergičnih receptorjev beta, zaviralce kalcijev kanalčkov in zdravila z delovanjem na renin-angiotenzinski sistem, medtem ko kot prvo izbiro v monoterapiji primarne arterijske hipertenzije odsvetujejo predpisovanje večine zdravil iz podskupine antihipertenzijskih zdravil skupine ATC C02 in antagonistov aldosterona. Zdravljenje povišanega krvnega tlaka se lahko začne z enim zdravilom (monoterapija) v majhnem začetnem odmerku. Če ni želenega nadzora krvnega tlaka, se odmerek zveča do največjega smiselnega odmerka ali pa se zdravilo zamenja z zdravilom iz druge farmakološke skupine. Taka zamenjava je potrebna vedno, kadar ni nobenega učinka prvo izbranega zdravila ali pa le-to povzroča neželene učinke. Večina bolnikov pa prejema kombinacijo dveh ali več zdravil. Potreba po kombiniranem zdravljenju je večja pri bolnikih z večjim srčno-žilnim tveganjem (na primer ob sočasni sladkorni ali ledvični bolezni). Antihipertenzijska zdravila iz različnih farmakoloških skupin se lahko med seboj kombinirajo, kadar: imajo različen in komplementaren ali aditiven način učinkovanja, je dokazano, da je kombinacija učinkovitejša od posameznih zdravil in je kombinacija varnejša oz. jo bolniki laže prenašajo. Kombinacijsko zdravljenje je navadno boljša izbira kot večanje odmerka v monoterapiji do največjega dopustnega.Accetto R., Brguljan, J. Dobovišek J., Dolenc P., Salobir B. Slovenske smernice za zdravljenje arterijske hipertenzije 2007. Zdravniški vestnik, 2008, letnik 77, številka 5: str. 349–363.
Viri