Léopold Sédar Senghor [sengór], senegalski politik in pesnik, * 9. oktober 1906, Joal, Senegal, † 20. december 2001, Verson, Francija.
Rodil se je v Joalu v družini premožnega domačina. Študiral je v Dakarju in Parizu. v Franciji je bil gimnazijski profesor književnosti, dokler se ni povsem posvetil politiki in diplomaciji. V letih 1945-1958 je bil poslanec v francoski skupščini in svetovalec za afriška vprašanja v povojnih francoskih vladah ter 1960-1980 predsednik Senegala (1962-1970 tudi predsednik vlade), od 1975 predsednik Zahodnoafriške gospodarske skupnosti. Slavnostne pesnitve v duhu afriškega izročila je pisal je v francoskem jeziku, zavzemal se je za rasno sožitje. Leta 1983 je bil izvoljen v Académie française. Veliki splošni leksikon. DZS, Ljubljana 2006.
Senghorjevo pesniško delo je izšlo v zbirkah Senčni spevi (Chants d'Ombre, 1945), Črne hostije (Hosties Noires, 1948), Spevi za Naëtt (Chants pour Naëtt, 1949) in Etiopske pesmi (Ethiopiques, 1956). Njegova lirika, ki velja za pesniški vrh sodobne afriške književnosti, je združila v sebi tradicijo starih črnskih pesmi in evropske vplive, da bi z njihovo pomočjo posredovala himnični, za ritem in čutno ekstazo občutljiv zanos svojih prednikov.Kos, Janko. Pregled svetovne književnosti. DZS, Ljubljana 1982 V slovenščini je leta 1975 izšel izbor njegovih pesmi.
00 Zgodnja leta: 1906–28 == Léopold Sédar Senghor se je rodil 9. oktobra 1906 v mestu Joal, približno 110 kilometrov južno od Dakarja, glavnega mesta Senegala. Njegov oče, Basile Diogoye Senghor (izgovarja se: Basile Jogoy Senghor), je bil bogat trgovec z arašidi, ki je pripadal meščanskemu ljudstvu Sereri.Bibliographie, Dakar, Bureau de documentation de la Présidence de la République, 1982 (2nd édition), 158 pp. Basile Senghor naj bi bil premožen mož in je imel v lasti na tisoče govedi in ogromno zemljišč, od katerih mu je nekaj podaril njegov bratranec, kralj Sine. Gnilane Ndiémé Bakhoum (1861–1948), Senghorjeva mati, tretja žena njegovega očeta, muslimana fulskega porekla, ki je pripadala plemenu Tabor, se je rodila blizu Djilorja v krščanski družini. Rodila je šest otrok, od tega dva sinova. Senghorjev rojstni list navaja, da se je rodil 9. oktobra 1906; vendar pa obstaja neskladje z njegovim krstnim listom, ki navaja, da se je zgodil 9. avgusta 1906. Njegovo serersko srednje ime Sédar izhaja iz jezika Sererov in pomeni »tisti, ki ne sme biti ponižan« ali »tisti, ki ga ne moreš ponižati«.Université De La Vallée D'Aoste. LÉOPOLD SÉDAR SENGHOR (1906–2001).Becker, Charles, and Waly Coly Faye, "La Nomination Sereer", Ethiopiques, n° 54, revue semestrielle de culture Négro-Africaine Nouvelle série volume 7, 2e semestre 1991. Njegov priimek Senghor je kombinacija sererskih besed Sène (sererski priimek in ime vrhovnega božanstva v sererski religiji, imenovanega Rog Sene) in gor ali ghor, katerega etimologija je kor v jeziku serer, kar pomeni moški. Tukura Badiar Senghor, sineški knez in oseba, od katere naj bi izhajal Léopold Sédar Senghor, je bil sererski plemič iz okoli 13. stoletja.Henry Gravrand, Le Gabou Dans Les Traditions Orales Du Ngabou, Ethiopiques numéro 28 – numéro special, Revue Socialiste de culture Négro-Africaine. Octobre 1981.Alioune Sarr, Histoire du Sine-Saloum, Introduction, bibliographie et Notes par Charles Becker, BIFAN, Tome 46, Serie B, n° 3–4, 1986–1987.
Pri osmih letih je Senghor začel študij v Senegalu v internatu Ngasobil Očetov Svetega Duha. Leta 1922 je vstopil v semenišče v Dakarju. Potem ko so mu povedali, da versko življenje ni zanj, se je vpisal na posvetno institucijo. Takrat ga je že navduševala francoska književnost. Prejel je odlične ocene iz francoščine, latinščine, grščine in algebre. Po končani diplomi je prejel štipendijo za nadaljevanje študija v Franciji.Ryan, Bryan. Major 20th-Century Writers: a selection of sketches from contemporary authors, Volume 4, Gale Research, 1991. , .
"Šestnajst let potepanja": 1928–1944 Leta 1928 je Senghor odplul iz Senegala v Francijo, s čimer se je, kot je sam povedal, začelo »šestnajst let potepanja«.Peters, Jonathan. A Dance of Masks: Senghor, Achebe, Soyinka, Three Continents Press, 1978. , ,. Študij je začel na Sorboni, nato pa ga je pustil in se vpisal na Lycée Louis-le-Grand, kjer je končal pripravljalni tečaj za sprejem na École Normale Supérieure, veliko šolo. Na tej elitni ustanovi so študirali tudi Henri Queffélec, Robert Verdier in Georges Pompidou. Potem ko ni opravil sprejemnega izpita, se je Senghor pripravil na agrégation iz slovnice. Agrégation mu je bila podeljena leta 1935 v drugem poskusu. Vaillant, Janet G., Black, French, and African: a life of Léopold Sédar Senghor, Harvard University Press, 1990. , ..
Akademska kariera Senghor je diplomiral na Univerzi v Parizu, kjer je prejel agrégation iz francoske slovnice. Nato je bil imenovan za profesorja na univerzah v Toursu in Parizu, kjer je poučeval v obdobju 1935–45.The World Book Encyclopedia, Vol. 17, World Book, 2000. , .
Senghor je svoja učiteljska leta začel na liceju René-Descartes v Toursu; poučeval je tudi na liceju Marcelin-Berthelot v Saint-Maur-des-Fosses blizu Pariza. Študiral je tudi jezikoslovje, ki ga je poučevala Lilias Homburger na École pratique des hautes études. Študiral je pri uglednih družboslovcih, kot so Marcel Cohen, Marcel Mauss in Paul Rivet (direktor Institut d'ethnologie de Paris). Senghor je skupaj z drugimi intelektualci afriške diaspore, ki so prišli študirat v kolonialno prestolnico, skoval izraz in zasnoval pojem négritude, ki je bil odgovor na rasizem, ki je bil še vedno razširjen v Franciji. Rasno žalitev slur nègre je spremenil v pozitivno konotirano praznovanje afriške kulture in značaja. Ideja négritude ni vplivala le na Senghorjevo kulturno kritiko in literarno delo, temveč je postala tudi vodilno načelo njegove politične misli v njegovi karieri državnika.Michelle M. Wright. Becoming Black: Creating Identity in the African Diaspora, Duke University Press, 2004. 0822332884, 9780822332886.
Vojaška služba Leta 1939 je bil Senghor kljub svoji visoki izobrazbi vpoklican v 3. kolonialni pehotni polk francoske vojske s činom vojaka (2e Classe). Leto kasneje, junija 1940, so ga nemški napadalci ujeli v La Charité-sur-Loire ali Villabon. Interniran je bil v več taboriščih in nazadnje v Front Stalag 230 v Poitiersu. Front Stalag 230 je bil rezerviran za kolonialne čete, ujete med vojno. Po Senghorjevih besedah so ga nemški vojaki želeli skupaj z drugimi ubiti na dan, ko so jih ujeli, a so se tej usodi izognili z vzkliki Vive la France, vive l'Afrique noire! (Živela Francija, živela Črna Afrika!). Francoski častnik je vojakom povedal, da bi usmrtitev afriških ujetnikov osramotila arijsko raso in nemško vojsko. Senghor je skupno preživel dve leti v različnih taboriščih za zapornike, kjer je večino časa pisal pesmi in se učil dovolj nemščine, da je lahko bral Goethejevo poezijo v izvirniku. Leta 1942 je bil izpuščen zaradi zdravstvenih razlogov.Stokes, Jamie, Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East, Vol. 1. Infobase Publishing, 2009. , .
Nadaljeval je s svojo učiteljsko kariero, medtem ko je med nacistično okupacijo ostal vključen v odpor.
Politična kariera: 1945–1982 Kolonialna Francija Senghor se je zavzemal za integracijo Afrike znotraj Francoskega cesarstva in trdil, da bi neodvisnost majhnih, šibkih ozemelj vodila k nadaljevanju zatiranja, medtem ko bi lahko opolnomočenje Afrike znotraj zveznega Francoskega cesarstva to spremenilo na bolje.
Po koncu vojne je bil Senghor izbran za dekana oddelka za jezikoslovje na École nationale de la France d'Outre-Mer, kar je opravljal do senegalske neodvisnosti leta 1960. Med raziskovalnim potovanjem za svojo poezijo je srečal lokalnega socialističnega voditelja Lamina Guèyeja, ki je predlagal, da Senghor kandidira na volitvah kot član Assemblée nationale française. Senghor je ponudbo sprejel in postal namestnik za okrožje Senegal-Mavretanija, ko so kolonije dobile pravico, da jih zastopajo izvoljeni posamezniki. Zavzeli so različna stališča, ko so sprevodniki na progi Dakar-Niger začeli stavkati. Guèye je glasoval proti stavki, saj je trdil, da bi gibanje ohromilo kolonijo, medtem ko je Senghor podpiral delavce, kar mu je prineslo veliko podporo med Senegalci.Hymans, Jacques Louis, Léopold Sédar Senghor: an intellectual biography, Edinburgh University Press, 1971. 0852241194, 9780852241196.
Med pogajanji o pisanju francoske ustave iz leta 1946 se je Senghor zavzemal za razširitev francoskega državljanstva na vsa francoska ozemlja. Štiri senegalske občine so imele državljanstvo od leta 1916 – Senghor je trdil, da bi se to moralo razširiti na preostalo francosko ozemlje. Senghor se je zavzemal za federalni model, po katerem bi vsako afriško ozemlje upravljalo svoje notranje zadeve, ta federacija pa bi bila del večje francoske konfederacije, ki bi vodila zunanje zadeve, obrambno in razvojno politiko. Senghor je nasprotoval avtohtonemu nacionalizmu in trdil, da bi se afriška ozemlja uspešneje razvijala v okviru federalnega modela, kjer bi vsako ozemlje imelo svojo črnoafriško osebnost skupaj s francoskimi izkušnjami in viri.
Politične spremembe Leta 1947 je Senghor zapustil afriško divizijo francoske sekcije Delavske internacionale (SFIO), ki je nudila ogromno finančno podporo socialnemu gibanju. Z Mamadoujem Dia je ustanovil Senegalski demokratični blok (1948). Zmagali so na zakonodajnih volitvah leta 1951, Guèye pa je izgubil svoj sedež. Senghor je sodeloval pri pogajanjih in pripravi ustave Četrte republike.
Senghor je bil leta 1951 ponovno izvoljen za poslanca kot neodvisni poslanec iz tujine in je bil od 1. marca 1955 do 1. februarja 1956 imenovan za državnega sekretarja predsednika sveta v vladi Edgarja Faureja. Novembra 1956 je postal župan mesta Thiès v Senegalu, nato pa od 23. julija 1959 do 19. maja 1961 svetovalni minister v vladi Michela Debréja. Bil je tudi član komisije, odgovorne za pripravo ustave Pete republike, generalni svetnik Senegala, član Velikega sveta Zahodne francoske Afrike in član parlamentarne skupščine Sveta Evrope.
Leta 1964 je Senghor objavil prvi zvezek serije petih knjig z naslovom Liberté. Knjiga vsebuje različne govore, eseje in predgovore.Azèrad, Hugues, and Peter Collier, Twentieth-century French poetry: a critical anthology, Cambridge University Press, 2010. , .
Senegal Senghor je podpiral federalizem za novo neodvisne afriške države, nekakšen francoski Commonwealth, hkrati pa ohranil določeno stopnjo francoske vpletenosti:
Ker afriške države niso podpirale federalizma, se je odločil, da bo skupaj z Modibom Keito ustanovil Malijsko federacijo z nekdanjim francoskim Sudanom (današnji Mali). Senghor je bil predsednik Zvezne skupščine, dokler ta ni propadla leta 1960.Africa Bureau (London, England). Africa Digest, Volume 8. Africa Publications Trust, 1960.
Kasneje je Senghor postal prvi predsednik Republike Senegal, izvoljen 5. septembra 1960. Je avtor senegalske državne himne. Prvi premier, Mamadou Dia, je bil odgovoren za izvajanje dolgoročnega razvojnega načrta Senegala, Senghor pa za zunanje odnose. Moža sta se hitro razšla. Decembra 1962 so Mamadouja Dia aretirali zaradi suma spodbujanja državnega udara. Bil je 12 let v zaporu. Po tem je Senghor vzpostavil avtoritarni predsedniški režim, v katerem so bile vse rivalske politične stranke zatrte. Senghor je strogo omejil svobodo tiska v Senegalu in leta 1970 ustanovil državni časopis Le Soleil.
22. marca 1967 je Senghor preživel poskus atentata.Gellar, Sheldon, Senegal: an African nation between Islam and the West, Westview Press, 1995. 0813310202, 9780813310206. Osumljenec, Moustapha Lô, je po sodelovanju v Tabaskijevi pridigi usmeril pištolo proti predsedniku, vendar pištola ni sprožila. Lô je bil obsojen na smrt zaradi izdaje in usmrčen 15. junija 1967, čeprav ni bilo jasno, ali je dejansko hotel ubiti Senghorja.