Zoltán, včasih tudi Zolta, Zsolt, Solt ali Zaltaš je v Gesti Hungarorum omenjen kot tretji knez Madžarov, ki je okoli leta 907 nasledil svojega očeta Árpáda, * ok. 896, † 949.
O obdobju med letoma 907 in 955 imamo zelo skope podatke o političnih razmerah v madžarski družbi. Po srednjeveških kronikah je bil Zoltán med letoma 907 in 947 tretji veliki knez madžarske kneževine.Magyar-görög tanulmányok (Hungarian-Greek studies), Issue 24 Eötvös Lóránd Tudományegyetem, Görög Filológiai Intézet, omenja: Prince Zaltas (Zsolt) Árpád's son, (907-947) Bil je peti in najmlajši sin velikega kneza ÁrpádaJohn Bagnell Bury, A history of the Eastern Roman Empire from the fall of Irene to the accession of Basil I, A.D. 802-867, Parts 802-867, Russell & Russell, 1965, p. 489 Ob očetovi smrti je imel Zoltan le 12 ali 13 let, a naj bi bil kljub temu izbran za naslednika, mnogi poglavarji pa so se v njegovem času odločali za samostojne plenilske pohode.Cambridge University Press (1968). The Magyars in the 10th Century. Str. 110. Bil je oče velikega kneza Taksonyja, ki je v letih 927, 942 in 947 tudi sam vodil takšne pohode.
thumb||250px|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970 thumb||250px|Madžarska pred letom 925
Obstaja tudi mnenje, da je Zoltánova vladavina izmišljotina srednjeveških piscev, med tem, ko naj bi tedaj na Madžarskem vladal neki drugi pripadnik dinastije ÁrpádovcevGyörffy György (1983). István király és műve. 2. kiadás. Budapest: Gondolat. ISBN 963 281 221 2. Morda je to bil celo že Fajsz. Srednjeveške kronike namreč sporočajo, da je Árpádu na prestolu sledil Zoltán, njemu pa Taksony, toda v nasprotju s temi kronikami so madžarski plemiči na bizantinskem dvoru leta 948 s prve roke poročali, da je leta 848 na prestolu dejansko sedel Fajsz.
V času, ko naj bi vladal Zoltán, se je končalo obdobje velikih madžarskih zmag. Prve ozemeljske izgube so nastopile v času, ko je na sosednjem Hrvaškem vladal Tomislav (910-928). Hrvati so Madžare premagali najkasneje do leta 925, a nad Slavonijo kot kaže niso vzpostavili resne oblasti, tako da se je v tej deželi vse do konca 11. stoletja ustvarjal prehodni prostor med madžarskimi in hrvaškimi vplivi.Posavec, Vladimir (1997). Povijesni zemljovidi i granice Hrvatske u Tomislavovo doba. Iz: Radovi, št. 30. Zagreb, Filozofski fakultet sveučilišta u Zagrebu. str. 281-290. Str. 287-289. Klaić, Nada (1990). Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus. Str. 72. Tako so na Hrvaškem glagoljaškemu ninskemu škofu Grgurju leta 925 lahko ponudili škofijo v Sisku, kar pomeni, da so Hrvati tamkaj očitno morali imeti nek šibkejši vpliv.Klaić (1990). Str. 74. Leta 933 je sledil nov udarec, ko je nemški kralj Henrik I. Ptičar Madžare hudo porazil v bitki pri Merseburgu. Nemški kralj je namreč leta 924 od Madžarov kupil devet let miru, se v tem času okrepil in preuredil nemško konjenico, nato pa leta 933 odklonil ponovno plačilo in se z zmago osvobodil dajanja odkupnin. Poslej so Madžari napadali le še južno Nemčijo, vendar pa Madžari niso oslabeli, ker so po pohodu leta 934 dosegli, da jim je redno odkupnino vse do leta 970 dajal Bizanc.
Družina V družinskem drevesu so omenjeni samo njegovi najbližji znani sorodniki.
* Sodobni poznavalci še vedno razpravljajo o tem, ali je Menumorut resnična ali izmišljena oseba. ** Vsi poznejši ogrski veliki knezi in kralji do leta 1301 so bili Taksonyjevi potomci.
Sklici
Viri
Primarna vira Anonymus, Notary of King Béla: The Deeds of the Hungarians. Ur. Martyn Rady in László Veszprémy) (2010). V: Rady, Martyn; Veszprémy, László; Bak, János M. (2010). Anonymus and Master Roger. CEU Press; ISBN 978-963-9776-95-1. Constantine Porphyrogenitus. De Administrando Imperio. Grško besedilo uredil Gyula Moravcsik, angleški prevod Romillyi J.H. Jenkins (1967). Dumbarton Oaks Center for Byzantine Studies. ISBN 0-88402-021-5. Sekundarni viri Bowlus, Charles R. (1994). Franks, Moravians and Magyars: The Struggle for the Middle Danube, 788–907. University of Pennsylvania Press. ISBN 0-8122-3276-3. Engel, Pál (2001). The Realm of St Stephen: A History of Medieval Hungary, 895–1526. I.B. Tauris Publishers. ISBN 1-86064-061-3. Madgearu, Alexandru (2005). The Romanians in the Anonymus Gesta Hungarorum: Truth and Fiction. Romanian Cultural Institute, Center for Transylvanian Studies. ISBN 973-7784-01-4. Sălăgean, Tudor (2005). "Romanian Society in the Early Middle Ages (9th–14th Centuries AD)". In Pop, Ioan-Aurel; Bolovan, Ioan (eds.). History of Romania: Compendium. Romanian Cultural Institute (Center for Transylvanian Studies). pp. 133–207. ISBN 978-973-7784-12-4. Tóth, Sándor László (1994). "Zaltas". In Kristó, Gyula; Engel, Pál; Makk, Ferenc (eds.). Korai magyar történeti lexikon (9-14. század) [=Encyclopedia of the Early Hungarian History (9th-14th centuries)] (in Hungarian). Akadémiai Kiadó. str. 741. ISBN 963-05-6722-9.
Kategorija:Madžarski knezi Kategorija:Árpádovci