thumb|right|Naslovnica Stiflovega dela Ein Rechen Büchlin Vom EndChrist ..., Wittenberg 1532 thumb|right|225. stran Stiflovega dela Arithmetica Integra, Nürnberg 1544
Michael Stifel (tudi Stiefel, Styfel, Stieffel, latinizirano Michaelis Stifelius), nemški menih, teolog, matematik in reformator, * 1487, Esslingen, Nemčija, † 19. april 1567, Jena, Nemčija.
Življenje in delo
Stifel je bil avguštinec in je bil zgodnji Luthrov privrženec. Najbolj je znan po svoji pesnitvi O krščanski, pravični doktrini doktorja Martina Luthra (Von der Christförmigen, rechtgegründeten leer Doctoris Martini Luthers) iz leta 1522. Pesnitev je povzročila škandal in Stifel je moral prebežati v Frankfurt. Luther mu je leta 1523 pomagal postati pastor.
V letu 1532 je v Wittenbergu anonimno objavil delo Računska knjiga o antikristu. Razodetje v Razodetju (Ein Rechenbuchlin vom EndChrist. Apocalyps in Apocalypsim), kjer je kot protestantski pridigar svojim vernikom napovedal konec sveta. Ta se naj bi zgodil ob 8. uri zjutraj 19. oktobra 1533. Ko se napoved ni uresničila, so ga za štiri tedne zaprli in nato ni napovedal več nič. Izračunal je tudi, da je Giovanni de'Medici (1475 - 1521), takratni rimski papež Leon X. (LEO DECIMVS) v skrivnem razodetju za ta konec sveta napovedana apokaliptična zver.
Bil je profesor matematike na Univerzi v Jeni. Poleg kvadratnih korenov je med surdijska števila uvedel tudi višje korene in iz njih sestavljene izraze. Za vsa ta števila je poznal že tudi novo ime, posneto po grškem izvirniku numeri irationales. Podobno je storil tudi Fibonacci. Pri Stiflu zaznavamo že tudi prvo svitanje, ki je napovedovalo, da bodo tudi racionalni izrazi stopili ob stran racionalnim številom kot iracionalna števila. V svojem delu Arithmetica Integra, objavljenem leta 1544 v Nürnbergu v treh knjigah z Melanchthonovim predgovorom, je prvi uvidel pomen logaritmov. Poznal je aritmetični trikotnik in je podal razpredelnico binomskih koeficientov v razvoju vse do . Bil je prvi nemški matematik, ki se je ukvarjal s teorijo števil. Dal je ime eksponentu. On in drugi nemški cositi so prvi utemeljili računanje s potencami. Prav pojem eksponenta jim je pomagal, da so premagali Diofantovo razpredelnico za množenje potenc in lahko povedali splošna pravila za množenje in potenciranje potenc. V svet so prodrli negativni eksponenti, ki jih je uvedel Chuquet, šele v delu Arithmetica Integra. V knjigi je razpredelnica:
-3 -2 -1 0 1 2 3 4 5 6 1 2 4 8 16 32 64
v kateri lahko vidimo prvi zametek poznejših velikih logaritemskih razpredelnic. Prvič v Evropi se je v delu pojavilo se je množenje (brez znaka med členi). Knjiga vsebuje razpredelnice celih števil in potenc števila 2, kar naj bi bila zgodnja različica logaritmovnikov... Ker desetiških ulomkov pred letom 1600 še niso razvili, takšne razpredelnice niso bile primerne za praktično računanje. V delu so npr. obravnavana tudi negativna števila, ki jih je Stifel imenoval numeri absurdi, trikotniška števila, zaporedja in magični kvadrati. Stiflov magični kvadrat 16×16 z magično konstanto je :
256 9 247246 12 13243242 16 17239238 20 21235 2 3 226213 45 46210209 49 50206205 53 54201 32254 4 33200 63193192 66 67189188 70 71185 58224253252 34 59178169 89 90166165 93 94161 80198223 5251222 60 81160101155154104105151 98176197 35 6 7 221196 82 99146141117118137112158175 61 36250 8 37 62174100113136123122133144157 83195220249 23 38 73173107114129126127132143150 84184219234 24218183 85108115125130131128142149172 74 39233232217 75 86148138124135134121119109171182 40 25231 41 76 87147145116140139120111110170181216 26 27 42180162159156102103153152106 97 95 77215230 28 43179177 88168167 91 92164163 96 79 78214229228202199194 64 65191190 68 69187186 72 57 55 29227225 44212211 47 48208207 51 52204203 56 31 30255248 10 11245244 14 15241240 18 19237236 22 1
V Evropi je Stifel opravil Hajamovo delo v računanju višjih korenov. Za zgodovino matematike v Nemčiji je zelo pomembno njegovo delo Die deutsche Arithmetica iz leta 1545.
Izbrana dela
Ein Rechenbuchlin vom EndChrist. Apocalyps in Apocalypsim, Wittenberg 1532. Arithmetica integra, Nürnberg 1544. Deutsche Aritmetica,— Nürnberg 1545. Rechenbuch von der welschen und deutschen Practick, Nürnberg 1546. Die Coss Christoffs Rudolffs — Königsberg 1553.Die Coss Christoffs Rudolffs. Mit schönen Exempeln der Coss. Durch Michael Stifel gebessert und sehr gemehrt. Zu Königsperg in Preussen gedrückt durch Alexandrum Lutemyslensem im jar 1553. Digitale Rekonstruktion bei der UB Bielefeld
Opombe in sklici
Viri
Zunanje povezave
Stran o Michaelu Stiflu Univerze svetega Andreja Arithmetica Integra, Google Knjige
Kategorija:Nemški redovniki Kategorija:Nemški teologi Kategorija:Nemški matematiki Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Jeni