Dnester (, , ,Strabon, Geografija, ii., včasih tudi , Amijan Marcelin, Res gestae, xxxi. 3. § 3; Jordanes, Getica, 5; Konstantin VII. Porfirogenet, De administrando imperio, 8.)) je reka v vzhodni Evropi. Izvira in teče sprva po Ukrajini, nato po Moldaviji in se nazadnje v Ukrajini izlije v Črno morje. V delu toka predstavlja mejo med državama, ločuje pa tudi glavnino moldavskega ozemlja od mednarodno nepriznane Pridnestrske republike.
Imena Ime Dnester izhaja iz sarmatske besede dānu nazdya utesnjena rekaJ.P. Mallory, V.H. Mair, The Tarim Mummies: Ancient China and the Mystery of the Earliest Peoples from the West, London, Thames & Hudson, 2000, str. 106. ali "reka na oni strani". Druga možnost je, da bi bil Dnester po mnenju Vasilija Abajeva mešanica skitske besede dānu »reka« in traške besede Ister, prejšnjega imena reke, dobesedno Dān-Ister (reka Ister).Абаев В. И. Осетинский язык и фольклор (tr. "Ossetian language and folklore"). Moscow: Publishing house of Soviet Academy of Sciences, 1949. P. 236
Reko je prvi omenil Herodot v 5. stoletju pr. n. št. kot obmejno skitsko reko z imenom Tiras (Τύρας), izhaja iz skitske besede tūra, kar pomeni »hiter«. Iz tega hidronima sta nastali tudi imeni antičnega mesta Tiras (Θύρας) na zahodni strani njenega ustja in sodobnega Tiraspola. Enako sta jo imenovala tudi Strabon in Ptolemaj.
Kasnejši latinsko pišoči avtorji so jo imenovali Danastris (Amijan Marcelin) ali Danaster (Jordan).
Imena rek Dnester, Dneper, Don, Donec in Donava izhajajo iz iste praindoevropske besede *dānu - reka.
Geografija Dnester izvira v Ukrajini pri mestu Turka blizu meje s Poljsko in se izliva v Črno morje. V delu toka predstavlja mejo med Ukrajino in Moldavijo in nato mejo med Moldavijo in Pridnestrsko republiko. Reka se zatem vrne v Ukrajino in se izlije v Črno morje, kjer njen estuarij tvori Dnestrski liman.
V spodnji polovici toka je njen zahodni breg visok in hribovit, medtem ko je vzhodni breg nizek in enoličen. Reka de facto predstavlja zahodno mejo evrazijske stepe. Njena najpomembnejša pritoka sta Răut ((, in ) in Bîc ().
Zgodovina V mlajši kameni dobi je bil Dnester središče ene od najbolj naprednih civilizacij na Zemlji. Tripoljsko-kukutenska kultura je cvetela približno od leta 5300 do 2600 pr. n. št. in za seboj pustila ostanke več tisoč naselij s skupno 15.000 prebivalci, ki so tvorili eno od prvih poljedelskih skupnosti v človeški zgodovini.М. Ю. Відейко, Трипільські протоміста. Історія досліджень (M.J. Videjko, Tripiljska pramesta: zgodovina odkritij in raziskave), Kijev, 2002. str. 103-125. Iananu.kiev.ua. Pridobljeno dne 23. avgusta 2012.
V antiki so imeli Dnester za eno od največjih rek v evropski Sarmatiji. Omenjajo jo številni klasični geografi in zgodovinarji: po HerodotuHerodot, Zgodbe, iv. 51. je izvirala iz velikega jezera, PtolemajPtolemaj, Geografija, iii. 5. § 17, 8. § 1, &c. je njen izvir umestil v Karpate, medtem ko je Strabon zapisal, da njen izvir ni znan. Tekla je proti vzhodu vzporedno z reko Ister (spodnja Donava) in tvorila del meje med Dakijo in Sarmatijo. Severovzhodno od izliva Istra se je izlivala v Pontus Euxinus. Po StrabonuStrabon, Geografija, vii. je bila dolga 900 stadijev, po Pliniju pa (od Psevdostoma) 130 milj (210 km). SkimenSkimen, Periodos to Nicomedes, 51. jo opisuje kot lahko plovno reko z obiljem rib, medtem ko OvidOvid, Epistulae ex Ponto. govori o njenem hitrem toku.
Grški avtorji reko imenujejo Tyras ().Strabo ii. Kasneje je dobila ime Danastris ali Danastus,Amm. Marc. xxxi. 3. § 3; Jornand. Get. 5; Const. Porphyr. de Adm. Imp. 8 od koder izvira njeno sodobno ime Dnester (Niester), čeprav so jo Turki v 19. stoletju še vedno imenovali Turla.Herod. iv. 11, 47, 82; Scylax, p. 29; Strab. i. p. 14; Mela, ii. 1, etc.; also Schaffarik, Slav. Alterth. i. p. 505. Včasih se pojavlja tudi oblika .Stephanus of Byzantium, p. 671; Suid. s. v.
Po Konstantinu VII. so Varjagi na svoji trgovski poti, vzdolž Dnestra in Dnepra ter vzdolž obale Črnega morja, uporabljali ladje. Plovba v bližini zahodne obale Črnega morja je vključevala postanke pri Aspronu (ob ustju Dnestra), nato v Conopi, Constantiji (danes kraji v Romuniji) in Messembriji (danes v Bolgariji).
Od 14. stoletja do leta 1812 je del njenega toka tvoril mejo Kneževine Moldavije in Ruskega imperija.
Med svetovnima vojnama je Dnester predstavljal del meje med Romunijo in Sovjetsko zvezo. Leta 1919, na velikonočno nedeljo, je francoska vojska razstrelila most, da bi zaščitila Bender pred boljševiki. Med drugo svetovno vojno so se nemške in romunske sile spopadale s sovjetskimi četami na zahodnem bregu reke.
Po razglasitvi neodvisnosti Republike Moldavije leta 1991 se ji majhen del nekdanje Moldavske sovjetske socialistične republike vzhodno od Dnestra ni priključil, ampak se je razglasil za neodvisno Pridnestrsko republiko (Transnistrijo) z glavnim mestom Tiraspol.
V Moldaviji se dan Dnestra () praznuje vsako leto zadnjo nedeljo v maju.
Glavni pritoki Desni: Bik (romunsko Bîc), Bistrica, Botna, Ikelj (romunsko Ichel), Limnica (romunsko Limnița), Bistrica (101 km), Lukva, Reut (romunsko Răut), Strij, Sviča, Tlumač
Levi: Džurin, Gnila Lipa, Jagorlik (173 km), Kučurgan (123 km), Ljadova, Murafa (162 km), Ničlava, Rusava, Seret (romunsko Seret, 250 km), Smotrič (romunsko Smotric, 169 km), Stripa, Strivigor, Studenica, Ščirka, Ušica (112 km), Vereščica, Zbruč (romunsko Zbruci, 245 km), Zolota Lipa (140 km) Žvan, Žvančik.Enciklopedija Ukrajini v interneti. Pridobljeno dne 2. septembra 2013.
Mednarodno okoljsko združenje rečnih čuvajev Eco-TIRAS Mednarodno okoljsko združenje rečnih čuvajev Eco-TIRAS je bilo ustanovljeno leta 1999 v Moldaviji. Ustanovile so ga okoljske nevladne organizacije iz Moldavije in Ukrajine, zlasti tiste, ki delujejo v porečju reke Dnester. Glavni cilj organizacije je spodbujanje trajnostnega upravljanja vodnih virov reke Dnester s pristopom celostnega upravljanja porečja. Eco-TIRAS je bilo registrirano pri Ministrstvu za pravosodje Moldavije 14. januarja 2000. Njegov ustanovitelj in izvršni direktor je bil ekolog Ilia Trombițchi.
Galerija
Sklici
Zunanje povezave
Volodymyr Kubiyovych, Ivan Teslia, Dnister River in the Encyclopedia of Ukraine, vol. 1 (1984). Dniester.org: a trans-boundary Dniester river project eco-tiras.org
Kategorija:Reke v Ukrajini Kategorija:Reke v Moldaviji Kategorija:Ramsarska mokrišča v Moldaviji Kategorija:Ramsarska mokrišča v Ukrajini