Anapest, včasih tudi antidaktil, je vrsta ritma, ki je sestavljen iz treh zlogov. Začne se z dvema nenaglašenima, nato pa sledi en naglašen zlog. V pesmih s trozložnim merilom (daktil, anapest in amfibrah) je shema metra skoraj dosledno realizirana, jamb in trohej pa dopuščata značilne odklone od metrične sheme. Nenaglašene zloge označujemo z U, naglašene pa z –. Shema anapesta je torej taka: U U –. Meje besed se redko ujemajo z mejami stopic. Anapest izvira iz antične Grčije, kjer so se izmenjevali dolgi in kratki glasovi. V zlogovnonaglasnem verzu se menjujejo naglašeni in nenaglašeni zlogi.
Primeri Anapest je v slovenščini skrajno redek. Najdemo ga pri Aškercu pod vplivom ruske poezije. Prve dva nenaglašena zloga pogosto naglaša.
Ni nujno, da imajo vsi verzi v neki pesmi enako število zlogov. V pesmi Še nikoli se izmenjujejo 9-zložni (U U – U U – U U –) in 10-zložni (U U – U U – U U – U ) verzi, da ima vsaka kitica shemo: An 9-10-9-10. Gre torej za preplet anapeškega deveterca in deseterca.
Še nikoli jaz nisem ljubila! Tuja meni ljubezni je strast; in neznani mi čari so njeni, neokušena njena mi slast … (Aškerc: Še nikoli)
V pesmi Noč ob morju pa se prepletata anapeški dvanajsterec (U U – U U – U U – U U –) in deseterec (U U – U U – U U – U) tako, dobimo shemo An 12-12-10-10.
Noč ... Na nebu tu, tam kaka zvezda gori... Vse molči... Samo morje pred mano šumi... Siri tiha se temna daljava. Samo morje nemirno ne spava? (Aškerc: Še nikoli)
Viri in literatura Aleksander BJELČEVIČ, 2001: Prešernove tradicionalne verzno-kitične oblike. F. Prešeren - A. S. Puškin (ob 200-letnici njunega rojstva). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 155–170. – – 2000: Začetki slovenskega posvetnega verza (od Pisanic do Prešerna). 36. SSJLK. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 317–333. Tone PRETNAR, 1997: Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Mihail Leonovič GASPAROV, 1996: A history of European versification. Oxford: Clarendon press. Aleksander Vasil'evič ISAČENKO, 1975: Slovenski verz. Ljubljana: Partizanska knjiga, enota Znanstveni tisk.
Glej tudi Metrika (književnost) Stopica Kategorija:Verzologija