Dvorec Strnišče (nemško: Sternthal) je dvorec v nekdaj istoimenskem naselju, danes Kidričevem.
Zgodovina
Območje kasnejšega zaselka Strnišče je bilo v prvi polovici 18. stoletja del turniške gospoščine. Leta 1749 je gospoščino kupil grof Anton Gaisruck, cesarski komornik in predsednik notranjeavstrijskega revizoriuma. Leta 1768 je Turnišče prodal cistercijanskemu samostanu v Neubergu v okraju Bruck ob Muri. Ob jožefinski reformi leta 1787 je bil samostan ukinjen in vse njegove posesti so prešle v državni erar. Nato je bila posest leta 1826 prodana saškemu grofu Adolfu von Schönfeldu. Sredi gozdov na Dravskem polju je okoli leta 1830 zgradil ovčjo farmo s pristavo in jo poimenoval Sterntal. Leta 1870 je novi lastnik posestva grof Schöndorf, ki je bil lastnik propadajočega gradu Schneeweiss v Apačah, pri ovčji farmi, na osnovi pristave sezidal dvorec v tlorisu 418 m2. Po izgradnji se je grofovska družina v dvorec tudi preselilaPulko, R., Gradovi, dvorci in graščine občine Kidričevo, Ravno polje - Glasilo občine Kidričevo, december 2008, letnik 10. št. 5, str. 20-21.. K dvorcu je pripadala okoli dvorca ležeča posest v izmeri 331 ha. Na pristavi in graščinskih pomožnih poslopjih je nastalo novo naselje Sternthal ali Strnišče s 60 prebivalci.
Sterntalsko posestvo z dvorcem je leta 1896 kupil Franc pl. Hellin s Ptuja, ki je do naselja dal zgraditi ozkotirno železnico do železniške postaje Strnišče ob progi Ptuj-Pragersko. Ob začetku 1. svetovne vojne je Hellin posest in dvorec dal v najem avstro-ogrski vojski, katere štab se je nastanil v dvorcu. Vojska je tu začela graditi taborišče za ruske vojne ujetnike. Zraslo je več ograjenih taborišč za 14 000 ljudi in 33 infrastrukturnih barak. Po odprtju soške fronte maja 1915 so ujetniško taborišče preuredili v vojaške bolnišnice.Kolar, N., Prispevki k zgodovini Kidričevega v luči prve svetovne vojne, Zbornik občine Kidričevo, Kidričevo 2010, stran 142-157.
Po končani 1. svetovni vojni je dvorec in posestvo leta 1919 kupil Franc Čuček, proizvajale šampanjca ter veleposestnik s Ptuja. Tu je poskušal odpreti več industrijskih obratov, vendar so vsa njegova podjetja v naslednjih nekaj letih propadla. Kota glavna upnica Čučka in njegovih podjetij je Ljudska posojilnica v Ljubljani leta 1928 prevzela Strnišče skupaj z dvorcem.
Ob okupaciji leta 1941 je postal dvorec Strnišče sedež nemškega vojaškega poveljstva, ki je tu začelo graditi ujetniško taborišče. Nemci so hkrati začeli graditi tovarno aluminija. Nastalo je koncentracijsko taborišče - Sterntal, katerega interniranci so gradili novo tovarno. Tu so bili internirani predvsem Slovenci, nekaj Francozov, Nizozemcev, Poljakov in Rusov.
Po končani 2. svetovni vojni je bilo taborišče razpuščeno, barake so podrli in postavili druge, kjer so bila stanovanja za delavce tovarne, ki so nadaljevali z gradnjo tovarne aluminija, ki je začela obratovati konec leta 1954. Prostore v dvorcu so preuredili v stanovanja. Posest, dvorec in graščinska poslopja so bila nacionalizirana. Leta 1953, po smrti revolucionarja Borisa Kidriča, so Strnišče preimenovali v Kidričevo. Posest in dvorec je bil leta 1961 predan Kmetijskemu kombinatu Ptuj. Od takrat do začetka obnove leta 2012 so bila v dvorcu stanovanja.Pulko, R., Gradovi, dvorci in graščine občine Kidričevo, Ravno polje - Glasilo občine Kidričevo, december 2008, letnik 10. št. 5, str. 20-21.
V letih 2012-2013 je stekel projekt obnove dvorca, ki je bil izveden 2014. Obnovo sta zasnovali Mojca Gregorski in Katja Paternoster, okolico pa je uredil Iztok Kavčič.
Sklici
Kategorija:Kidričevo