Pirotit ali pirotin (iz grškega πυρρός [pirrόs] - rdečkast), je nenavaden železov sulfidni mineral s spremenljivo vsebnostno železa in kemijsko formulo Fe(1-x)S, v kateri je x = 0 do 0,2. Končni člen vrste je troilit s formulo FeS. Pirotit se imenuje tudi magnetni pirit, ker je podobne barve kot pirit in je rahlo magneten. Magnetnost pada s padajočo vsebnostjo železa, zato troilit ni magneten.
Kristalna struktura thumb|left|Kristalna struktura nikljevega arzenida (NiAS) ki je osnova pirotita-1C
Pirotit ima več politipov heksagonalne ali monoklinske kristalne simetrije, pogosto tudi v istem primerku. Kristalna struktura ima osnovno celico nikljevega arzenida (NiAs), v kateri ima železo oktaedrično koordinacijo, anioni pa trikotno prizmatično razporeditev. Pomembna značilnost strukture je njena zmožnost, da izpušča železove atome vse do ulomka 1/8, pri čemer nastajajo praznine. Ena od struktur je pirotit-4C (Fe7S8). Oznaka 4 pomeni, da železove praznine tvorijo super mrežo, ki je štirikrat večja kot v smeri C v osnovni celici. Smer C je po dogovoru vzporedna z glavno simetrijsko osjo kristala. Med druge politipe spadajo pirohit-5C (Fe9S10), 6C (Fe11S12), 7C (Fe9S10) in 11C (Fe10S11). Vsak politip ima lahko monoklinsko (M) ali heksagonalno (H) simetrijo, zato se v nekaterih virih namesto na primer oznake 6C uporabljata oznaki 6H ali 6M, odvisno od simetrije.H.L. Barnes (1997). Geochemistry of hydrothermal ore deposits. John Wiley and Sons. str. 382–390. ISBN 0-471-57144-X. Monoklinske oblike so obstojne do temperature 254 °C. Nad to temperaturo so obstojne heksagonalne oblike. Izjema so oblike z visoko vsebnostjo železa, ki so blizu troilitu (47-50 azomskih % železa), ki imajo heksagonalno simetrijo.
Magnetne lastnosti Idealna mreža FeS, kakršno ima troilit, ni magnetna. Magnetne lastnosti se spreminjajo z vsebnostjo železa. Z železom bogatejši heksagonalni pirohiti so antiferomagnetni, z železom revnejši monoklinski Fe7S8 pa je ferimagneten.L. Sagnotti (2007). Iron Sulfides. Encyclopedia of Geomagnetism and Paleomagnetism. Urednika D. Gubbins in E. Herrero-Bervera. Springer. str. 454-459. Feromagnetizem v pirohitu se zato pripisuje relativno visoki koncentraciji železovih praznin (do 20 %) v kristalni strukturi, ki zmanjšujejo kristalno simetrijo. Monoklinske oblike pirohita so na splošno bogatejše z defekti kot bolj simetrične heksagonalne oblike in so zato bolj magnetne. Suna Atak, Güven Önal, Mehmet Sabri Çelik (1998). Innovations in Mineral and Coal Processing. Taylor & Francis. str. 131. ISBN 90-5809-013-2. S segrevanjem na 320 °C pirohit izgubi svoj magnetizem in se hkrati začne pretvarjati magnetit. Nasičenost magnetizacije pirohita je 0,12 tesla.J. Svoboda (2004). Magnetic techniques for the treatment of materials. Springer. str. 33. ISBN 1-4020-2038-4.
Nahajališča Pirotit je precej pogosta sledilna sestavina mafičnih magmatskih kamnin, predvsem noritov. Skupaj z pentlanditom, halkopiritom in drugimi sulfidi se pojavlja kot ločilni depozit v slojastih intruzijah. Je pomembna sestavina Sudburyjskega bazena v Kanadi, drugega največjega meteorskega kraterja na Zemlji, kjer se pojavlja v masah, povezanih z mineralizacijo bakra in niklja. Pojavlja se tudi v pegmatitih in kontaktnih metamorfnih conah. Pogosto ga spremljajo pirit, markazit in magnetit. Mineral nima uporabne vrednosti. Rudari se predvsem kot spremljajoči mineral pentlandita, ki vsebuje znatne količine niklja in kobalta.
Glej tudi Železovi sulfidi Sulfidni mineral Seznam mineralov
Sklici
Galerija
Kategorija:Železovi minerali Kategorija:Sulfidni minerali