Katmandu (, , prejšnje ime Kantipur) je glavno mesto Zvezne demokratične republike Nepal in je največja aglomeracija v Katmandujski dolini. Leta 2011 je imelo metropolitansko območje 975.453 prebivalcev in meri 49,45 km². Je tudi sedež SAARC (Južnoazijskega združenja za regionalno sodelovanje).
Mesto ima bogato zgodovino, ki sega skoraj 2000 let v preteklost, kot izhaja iz najdenih napisov v dolini. Verske in kulturne svečanosti tvorijo pomemben del življenja ljudi, ki prebivajo v Katmanduju. Večina ljudi v Katmanduju je hindujcev, mnogi drugi so budisti. Obstajajo ljudje drugih verskih prepričanj, kar daje Katmanduju svetovljansko kulturo. Nepalščina je najpogosteje govorjen jezik v mestu. Angleščino razumejo izobraženi prebivalci.
Katmandu je bil 25. aprila 2015 opustošen od potresa z magnitudo 7,8 Mw ali 8,1 Ms (Surface wave magnitude) od največ 9 po Mercallijevi lestvici. Njegov epicenter je bil vzhodno od okrožja Lamjung in hipocenter na globini približno 8,2 km. Ubitih je bilo več kot 9000 ljudi in ranjenih več kot 23.000. To je bila najhujša naravna nesreča do potresa leta 1934.
Toponim
Mesto Katmandu je poimenovano po templju Kasthamandap, ki je stal na trgu. V sanskrtu Kastha (काष्ठ) pomeni "les" in Mandap (/ मण्डप) pomeni "pokrito zavetje". Ta tempelj, znan tudi kot Maru Satal (v jeziku newar), je bil zgrajen leta 1596, po naročilu kralja Laxmi Narsingh Malla. Dvonadstropna zgradba je bila v celoti izdelana iz lesa, brez železnih žebljev in podpor. Po legendi je bil ves les za izgradnjo pagode, pridobljen iz enega samega drevesa. Struktura je v potresu v aprilu 2015 žal propadla.
V kolofonu starodavnih rokopisov, datiranem šele v 20. stoletju, se Katmandu nanaša na Kasthamandap Mahanagar v Nepal Mandala (Nepal Mandala (devanagari: नेपाल मण्डल) je starodavna konfederacija v znamenju kulturnih, verskih in političnih meja, ki leži v današnjem osrednjem Nepalu. Sestoji iz doline Katmanduja in okoliških območjih.) Mahanagar pomeni "veliko mesto". Mesto se imenuje "Kasthamandap" v zaobljubi budističnih duhovnikov, ki jo recitirajo še danes. Tako je Katmandu znan tudi kot Kasthamandap. V srednjem veku je bilo mesto včasih imenovano Kantipur (कान्तिपुर). To ime izhaja iz dveh sanskrtskih besed - Kanti in pur. "Kanti" je eno izmed imen boginje Lakshmi in "pur" pomeni kraj.
Med avtohtonimi Newarci je Katmandu znan kot Yen Desa (येँ देश), v Patanu ter Bhaktapurju je znan kot Yala Desa (यल देश) in Khwopa Desa (ख्वप देश). "Yen" je krajša oblika Yambu (यम्बु), ki je prvotno navedeno za severno polovico Katmanduja.
Zgodovina
Arheološka izkopavanja v delih Katmanduja so dala dokaze o starodavnih civilizacijah. Najstarejša najdba je kip, ki so ga našli v Maligaonu in je datiran v leto 185. Izkopavanja Dhando Chaitya so odkrila opeko z napisom v brahmi pisavi. Arheologi menijo, da je stara dva tisoč let. Kamniti napisi so vseprisotni element na območjih dediščine in so ključni viri za zgodovino Nepala.
Najzgodnejša omemba zahodnjakov v Katmandu se pojavi o jezuitskih očetih Johannu Grueberju in Albertu d'Orvilleu. Leta 1661 sta šla skozi Nepal na poti iz Tibeta v Indijo in sta poročala, da sta dosegla »Cadmendu, prestolnico Kraljevine Necbal«.
Starodavna zgodovina Starodavna zgodovina Katmanduja je opisana v tradicionalnih mitih in legendah. Po navedbah Swayambhu Purana - budističnih spisih, je bilo v preteklosti v Katmanduju jezero imenovano Nagdaha. Jezero je izsušil bodhisatva Manjusri, ki je ustanovil mesto imenovano Manjupattan in uvedel Amitābha za vladarja dežele.
Kotirudra Samhita od Šiva Purana, poglavje 11, šloka 18, se sklicuje na mesto kot Nayapala, ki slovi po svoji Pašhupati Šivalingi. Ime Nepal verjetno izvira iz tega mesta Najapala.
Zelo malo zgodovinskih zapisov obstaja iz obdobja pred srednjeveškimi vladarji rodbine Licčavidi. Po Gopalraj Vansawali, genealoških zapisih o nepalskih monarhih, so vladarji Katmandujske doline pred Licčavidi bili Gopali, Mahispali, Aabhirsi, Kiranti in Somavanši. Kralj Yalamber je bil ustanovitelj rodbine Kirata. V tem času je naselje imenovano Yambu obstajalo v severni polovici starega Katmanduja. V nekaterih kitajsko-tibetanskih jezikih se Katmandu še vedno imenuje Yambu. Drugo manjše naselje Yengal je bilo v južni polovici starega Katmanduja, v bližini Manjupattana. V času vladavine sedmega Kirata vladarja, Jitedastija, so budistični menihi v dolini Katmanduja ustanovili gozdni samostan pri Sankhu.
Srednjeveška zgodovina
Obdobje Licchavidov Licčavidi so se iz indo-gangeške ravnine selili proti severu in premagali Kirate ter ustanovili rodbino Licčavi. V tem času, po genocidu nad Šakji (klan med (1750–500 pr. n. št.) v Lumbini (danes romarsko središče), so se pod vodstvom Virudhaka preživeli selili proti severu in ustanovili gozdni samostan v Sankhuju, zamaskiran kot Kolijas. Iz Sankhuja so se preselili v Yambu in Yengal (Lanjagwal in Manjupattan) in ustanovili prvi stalni budistični samostan v Katmanduju. To je bila podlaga za Newar budizem (tantrični budizem), ki je edini preživel in temelji na sanskrt budistični tradiciji na svetu. Z njihovim prihodom so Yambu imenovali Koligram in Yengal Dakshin Koligram.
Sčasoma je Licčavidski vladar Gunakamadeva združil Koligram in Dakshin Koligram in ustanovil mesto Katmandu. Mesto je zasnovano v obliki Chandrahrasa, mandžušrijskega meča. Mesto je bilo obdano z osmimi vojašnicami, varovano z Ajimami (skupina boginj v nevarskem panteonu). Ena od teh vojašnic je še vedno v uporabi pri Bhadrakali (pred trgom palače Singha Durbar). Mesto je bilo pomembna tranzitna točka v trgovini med Indijo in Tibetom in se je zato precej razširilo. Opise stavb, kot so Managriha, Kailaskut Bhawan in Bhadradiwas Bhawan so našli ohranjene v zapisih potnikov in menihov, ki so živeli v tem obdobju. Na primer, slavni kitajski popotnik iz 7. stoletja, Xuan Zang, je opisal Kailaskut Bhawan, palačo licčavidskega kralja Amšuverma. Trgovska pot je pripeljala tudi do kulturne izmenjave. Spretnost Newarcev, avtohtonih prebivalcev doline Katmanduja, je v tem obdobju postala zelo iskana, tako v dolini kot skozi Visoko Himalajo. Newarski umetniki so veliko potovali po vsej Aziji, kjer so ustvarjali versko umetnost za svoje sosede. Na primer, Araniko je vodil skupino rojakov, umetnikov, skozi Tibet in na Kitajsko. Bhrikuti, nepalska princesa, se je poročila s tibetanskim kraljem Songcen Gampom, kar je bilo ključnega pomena za uvedbo budizma v Tibet.
Obdobje Malla
Obdobju Licchavidov je sledilo obdobje Malla. Vladarji iz Tirhuta (starodavna Mithila v Indiji) so, ko so jih napadli muslimani, pobegnili proti severu do Katmandujske doline. Bili so poročeni s kraljevsko hišo Nepali in to je privedlo do obdobja vladavine Malla. V zgodnjih letih te dobe je bilo burno, z racijami in napadi Kasov in turških muslimanov. Doletel jih je tudi uničujoč potres, ki je zahteval življenja tretjine prebivalstva Katmanduja, vključno s kraljem Abhaya Malla. Ta nesreča je pripeljala do uničenja večine arhitekture iz obdobja Licchavidov (kot Mangriha in Kailashkut Bhawan) in izgubo literature, zbrane v različnih samostanih po mestu. Kljub začetni stiski, se je Katmandu povečal in bil ponovno uspešen večino obdobja Malla. Prevladovala je trgovina med Indijo in Tibetom. Nepalska valuta je postal standardna valuta v trans-himalajski trgovini.
V kasnejšem obdobju Malla, so bila v Katmandujski dolini štiri utrjena mesta: Kantipur, Lalitpur, Bhaktapur in Kirtipur. Služila so kot prestolnice Malla konfederacije Nepala. Te državice so tekmovale med seboj v umetnosti, arhitekturi, estetiki in trgovini, kar je povzročilo velik razvoj. Kralji so v tem obdobju neposredno vplivali ali sami sodelovali pri gradnji javnih stavb, trgov in templjev, kot tudi razvijali vodooskrbo, institucionalizirali družbo (guthis), kodificirali zakonodajo, pisale so se drame in na mestnih trgih so se igrale igre. Dokaze o prihodu idej iz Indije, Tibeta, Kitajske, Perzije in Evrope je med drugim mogoče najti v kamnitih napisih iz časa kralja Pratap Malla. Iz tega obdobja so našli knjige, ki opisujejo njihovo tantrično tradicijo (npr. Tantrakhyan), zdravilstvo (npr. Haramekhala), vero (npr. Mooldevšašidev), pravo, moralo in zgodovino. Najden je bil Amarkoš, sanskrtsko-nepal Bhasa slovar iz leta 1381. Arhitekturno pomembne stavbe iz tega obdobja so Katmandujski kraljevi trg, Patanski kraljevi trg, Bhaktapurski kraljevi trg, nekdanji trg Kirtipur, templja Nyatapola, Kumbhešvar, tempelj Krišne in drugi.
Modernna doba
Zgodnja vladavina dinastije Shah Kraljestvo Gurkov je končalo Malla konfederacijo po bitki pri Katmanduju leta 1768. To je zaznamovalo začetek moderne dobe v Katmanduju. Bitka pri Kirtipurju je bila začetek Gurkovske osvojitve Katmandujske doline. Katmandu je bil določen za glavno mesto Gorkha cesarstva in ta sam se je poimenoval Nepal. V začetku tega obdobja je Katmandu ohranil svojo značilno kulturo. Stavbe z značilno nepalsko arhitekturo, kot je devet nadstropni stolp Basantapur, so bile zgrajene v tem obdobju. Vendar pa se je trgovina zmanjšala zaradi neprestanih vojn s sosednjimi narodi. Bhimsen Thapa je podpiral Francijo proti Veliki Britaniji. To je privedlo do razvoja sodobnih vojaških struktur, kot so sodobne vojašnice v Katmanduju. V tem obdobju je bil zgrajen devet nadstropni stolp Dharahara.
Vladavina Ranov Vladavina Ranov se je v Nepalu začela s pokolom Kot (nepalščina: कोत पर्व) 14. septembra 1846, ko so Jung Bahadur Rana in njegovi bratje ubili okoli 40 članov nepalskega dvora, vključno s predsednikom vlade in sorodniki kralja, Chautariya Fateh Jung Shah, v palačni orožarni (kot) v Katmanduju. To je privedlo do izgube moči kralja Rajendra Bikram Shaha in družine Shah, ki ga je nasledil Surendra Bikram Shah in ustanovitev Rana avtokracije.
Drug pokol, pokol Bhandarkhal, so izvedli Kunwar in njegovi privrženci. V času režima Rana, se je Katmandu premaknil iz anti-britanskega v zavezništvo z Britanijo. To je pripeljalo do izgradnje prvih stavb v slogu zahodne evropske arhitekture. Najbolj znana od teh stavb so palača Singha Durbar, Vrt sanj, Shital Niwas in stara palača Narayanhity. Prav v tem obdobju Prva sodobna cesta je bila v Katmandujski dolini zgrajena Nova cesta. V tem obdobju so bile zgrajeni tudi Trichandra kolidž (prvi kolidž v Nepalu), Durbar šola (prva sodobna šola v Nepalu) in bolnišnica Bir (prva bolnišnica v Nepalu). Vladavina Rana je bila zaznamovana s tiranijo, razuzdanostjo, gospodarskim izkoriščanjem in verskim preganjanjem.
Geografija
Katmandu leži v severozahodnem delu Katmandujske doline, severno od reke Bagmati in pokriva površino 50,67 kvadratnih kilometrov. Povprečna nadmorska višina je 1400 m. Mesto je neposredno zamejeno z več drugimi občinami v dolini. Južno od reke Bagmati leži Lalitpur sub-metropolitansko mesto (zgodovinski Patan), s katerim danes predstavlja eno urbano območje obdano z obvoznico, na jugozahodu je občina Kirtipur in na vzhodu Madyapur Thimi. Na severu se urbano območje razteza na več Vaških razvojnih odborov (Nepali: गाउँ विकास समिति; gāun bikās samiti). Vendar pa je urbana aglomeracija daleč presega sosednje občine in skoraj pokriva celotno dolino.
Katmandu je razkosan z osmimi rekami, glavna reka doline je Bagmati in njeni pritoki, od katerih so največji Bišnumati, Dhobi Khola, Manohara Khola, Hanumant Khola in Tukuča Khola. Gore, od koder te reke izvirajo so v območju nadmorskih višin med 1500-3000 metri, gore imajo prelaze, ki zagotavljajo dostop do in iz Katmanduja v njegovo dolino. Nekoč je tekel od gore Nagarjuna skozi Balaju do Katmanduja starodavni prekop, ki je zdaj opuščen.
Katmandu in njegova dolina sta v Listopadni monsunski gozdni coni (višinskem območju 1200-2100 metrov), eni od petih vegetacijskih con opredeljenih v Nepalu. Prevladujoča drevesna vrsta na tem območju so hrast, brest, bukev, javor in druge, z iglavci na višjih nadmorskih višinah. Shrestha S.H. p. 35
Uprava