William Martin »Billy« Joel, ameriški glasbenik, skladatelj in tekstopisec, * 9. maj 1949, Bronx, New York, Združene države Amerike.
Od izdaje svojega prvega singla »Piano Man« leta 1973 je Joel šesti najbolje prodajani glasbeni izvajalec in tretji najbolje prodajani solo glasbenik v ZDA. Njegov kompilacijski album Greatest Hits Vol. I & II je eden od najbolje prodajanih albumov v ZDA.
Joel je imel Top 40 skladbe v 70., 80. in 90. letih, skupaj 33 Top 40 hitov v ZDA, vse pa je napisal sam. Prav tako je osvojil 6 Grammyjev, nominiran pa je bil za 23 Grammyjev. Prodal je več kot 150 milijonov plošč, s katerimi je postal eden od najbolje prodajanih glasbenih izvajalcev vseh časov.
Leta 1992 je bil Joel sprejet v Dvorano slavnih tekstopiscev, leta 1999 v Hram slavnih rokenrola in leta 2006 v Glasbeno dvorano slavnih Long Islanda. Leta 2001 je Joel prejel nagrado Johnnyja Mercerja iz Dvorane slavnih tekstopiscev. Leta 2013 je Joel prejel nagrado Kennedyjevega centra, kar je najvišje ameriško kulturno odlikovanje. Z izjemo skladb »All My Life« in »Christmas in Fallujah«, ki sta izšli leta 2007, je Joel po albumu River of Dreams, ki je izšel leta 1993, prenehal s pisanjem pop rock skladb. Kljub temu še vedno hodi po turnejah, kjer izvaja skladbe iz vseh svojih obdobij.
Zgodnje življenje
William Martin Joel se je rodil 9. maja 1949 v Bronxu, kjer je odraščal v levittovski hiši na področju Levittowna, New York, ki se nahaja v mestu Oyster Bay. Leta 1963, ko so bile sprejete poštne številke, je to področje dobilo poštno številko Hicksvilla in je od tedaj del Hicksvilla. Joelov oče, Howard (rojen Helmuth) Joel, klasični pianist, je bil rojen v Nemčiji kot sin judovskega prodajalca in tovarnarja Karla Amsona Joela. Howard je nato emigriral v Švico, kasneje pa je odšel v ZDA, da bi tako pobegnil nacističnemu režimu. Joelova mati, Rosalind, je bila rojena v Angliji judovskim staršem, Philipu in Rebecci Nyman. Rosalind in Howard sta se leta 1957 ločila. Howard se je takrat preselil na Dunaj. Billy Joel ima sestro Judith in polbrata Alexandra Joela, dirigenta, ki je bil od leta 2001 do 2014 glasbeni direktor Staatstheatra Braunschweig.
Klavirja se je, zaradi materinega vztrajanja, začel učiti že v zgodnjih letih. Njegova učitelja sta bila tudi znani ameriški pianist Morton Estrin in glasbenik Timothy Ford. Kot najstnik je Joel treniral boks, da se je lahko branil. Joel je kratek čas uspešno boksal. Na amaterskih tekmah za Zlate rokavice je dosegel 22 zmag. Z boksom je opravil kmalu potem, ko si je na 24. tekmi zlomil nos.
Do leta 1967 je Joel obiskoval srednjo šolo v Hicksvillu, vendar šolanja ni zaključil. Da je pomagal svoji materi shajati, je Joel igral klavir v raznih barih, zaradi česar je včasih manjkal pri pouku. Nekoč je izpustil angleški izpit, ker je noč pred tem igral v baru."Billy Joel Interview." The Charlie Rose Show. PBS, 1993. Čeprav je bil Joel dober učenec, ob koncu zadnjega leta ni imel dovolj točk za zaključek šolanja. Raje kot da bi obiskoval poletno šolo, se je Joel odločil začeti glasbeno kariero: »Rekel sem si, k vragu s tem. Če ne grem na univerzo Columbia, grem na založbo Columbia Records, kjer ne potrebuješ srednješolske diplome.« Joel je nato podpisal pogodbo z založbo Columbia Records. Leta 1992 je na šolo naslovil esej in jo po 25 letih končal.
Glasbena kariera Zgodnja kariera
Na Joela so vplivali zgodnji Rock & roll in R&B izvajalci, kot so The Beatles, The Drifters in The Four Seasons. Sam je prisegal na nezahtevna besedila in strukturirane pop melodije.Tamarkin, Jeff. "Joel, Billy." Oxford Music Online [Oxford UP]. Oxford University Press, n.d. Web. 5. oktober 2015.
Po nastopu skupine The Beatles na oddaji The Ed Sullivan Show, se je Joel odločil za glasbeno kariero. V nekem intervjuju je povedal, da mu je njihov nastop spremenil življenje. »Do tistega trenutka si nikoli nisem mislil, da bom v svoji karieri igral rock. Ko sem videl štiri fante, ki sem jim je videlo da niso prišli iz Hollywooda, ki so igrali lastne skladbe in instrumente ter posebej, ker si lahko opazil takšen pogled na Lennonovemu obrazu – izgledal je kot da vedno govori: 'J--- se!' – sem rekel: 'Poznam te fante, lahko se zanesem nanje, jaz sem tak kot oni.' To je stvar, ki jo bom počel – igral v rock skupini'.« right|thumb|Small in Joel na naslovnici edinega albuma skupine Attila Joel se je nato pridružil skupini The Echoes, ki je izvajala predvsem priredbe skupin iz obdobja »Britanske invazije«. Skupina je začela s snemanji leta 1965. Joela je prvotno, kot pianista za Bobbyja Veeja, najel Snuff Garret. Joel, ki je bil v tem času star 16 let, je igral klavir tudi na nekaj ploščah, ki so izšle pri založbi Kama Sutra Productions, in na ploščah, ki jih je produciral Shadow Morton. Joel je igral klavir tudi na demo verziji skladbe »Leader of the Pack«, ki je postala hit skupine Shangri-Las. Joel omenja, da je leta 1964 igral na snemanju skladbe »Remember (Walking in the Sand)« skupine Shangri-Las, vendar ni prepričan, če je igral na demo verziji ali na masterizirani verziji. Singl je produciral Artie Ripp, ki je kasneje prvi najel Joela kot solo izvajalca po Michaelu Langu, ki je dal Joelu denarni predujem.
Konec leta 1965 so se Echoesi preimenovali v Emeraldse, nato pa v »The Lost Souls«. Joel je zapustil skupino leta 1967 in se pridružil skupini The Hassles, ki je sklenila pogodbo z založbo United Artists Records.Joel, Billy. . Oxford Music Online, 15. junij 2015. V naslednjem letu in pol je skupina izdala štiri single in dva albuma (The Hassles in Hour of the Wolf). Oba albuma sta bila komercialno neuspešna. Leta 1969 sta Joel in bobnar Jon Small zapustila skupino in ustanovila duet »Attila«. Julija 1970 sta izdala istoimenski debitantski album. Duet je razpadel oktobra, ko je Joel pričel razmerje s Smallovo ženo, Elizabeth, s katero se je kasneje poročil.
Cold Spring Harbor
Joel je sklenil pogodbo z založbo Family Productions, pri kateri je posnel svoj prvi studijski album Cold Spring Harbor (povezava z istoimenskim mestom na Long Islandu). Ripp opisuje, da je za Joelovo podporo porabil 450.000 dolarjev. Kljub temu je bil album masteriziran na napačni hitrosti, zato je bil album tehnično in komercialno neuspešen.
Na albumu sta izšli popularni skladbi »She's Got a Way« in »Everybody Loves You Know«, vendar sta bili neopaženi, dokler nista izšli na albumu v živo Songs in the Attic leta 1981. Založba Columbia je leta 1983 izdala remasterizirano verzijo albuma Cold Spring Harbor.
Joel je konec leta 1971 pričel s promocijsko turnejo, na kateri je koncertiral s svojo spremljevalno skupino (Rhys Clark na bobnih, Al Hertzberg na kitari in Larry Russell na bas kitari) po ZDA in Portoriku kot predskupina skupinam, kot so The J. Geils Band, The Beach Boys in Taj Mahal. Joelov nastop na portoriškem festivalu »May Y Sol Pop Festival« je bil v javnosti dobro sprejet in zanimanje za njegovo glasbo se je povečalo.
Spomladi leta 1972 je filadelfijska radio postaja WMMR-FM začela predvajati koncertni posnetek skladbe »Captain Jack«, ki je na Vzhodni obali postala hit. Herb Gordon, izvršni direktor založbe Columbia Records, je slišal Joelovo glasbo in ga predstavil založbi. Leta 1972 je Joel z založbo Columbia sklenil pogodbo in se preselil v Los Angeles, kjer je živel naslednja tri leta. Pol leta je kot »Bill Martin« delal v baru »The Executive Room« na ulici Wilshire Boulevard. O baru je kasneje napisal hit skladbo »Piano Man«.
Zgodnja leta pri založbi Columbia: 1973–1976
Kljub novi pogodbi je bil Joel še vedno vezan z založbo Family Productions. Artie Ripp je Joelovo prvo pogodbo prodal založbi Columbia. Walter Yetnikoff, takratni predsednik založbe Columbia, je konec 70. let odkupil pravice Joelovih skladb. Pravice je dal Joelu kot darilo za rojstni dan. V dokumentarnem filmu The Last Play at Shea je Yetnikoff dejal, da je moral Rippu groziti, da je prekinil pogodbo.The Last Play at Shea (dokumentarni film). 2010. Intervju z Yetnikoffom.
Joelov prvi album pri založbi Columbia je bil Piano Man, ki je izšel leta 1973. Kljub skromni prodaji je skladba »Piano Man« postala ena izmed najznačilnejših Joelovih skladb, s katero je končal skoraj vsak koncert. Istega leta se je spremenila zasedba Joelove spremljevalne skupine. Kitarista Ala Hertzberga je nadomestil Don Evans, basista Larryja Russella je zamenjal Patrick McDonald, katerega je konec leta 1974 nadomestil Doug Stegmeyer, ki je z Joelom igral do leta 1989. Bobnar Rhys Clark in kitarist Tom Whitehorse sta ostala v skupini, pridružil pa se ji je še klaviaturist in saksofonist Johnny Almond. Skupina je koncertirala po ZDA in Kanadi. Joelovo ustvarjanje je kmalu poželo več zanimanja; leta 1974 je Helen Reddy priredila in posnela Joelovo skladbo »You're My Home«. left|thumb|Joel na naslovnici singla »The Entertainer« (1975)
Drugi album pri založbi Columbia, Streetlife Serenade, je Joel posnel v Los Angelesu. Njegov takratni menedžer je bil Jon Troy, dolgoletni prijatelj iz New Yorka. Troyja je na položaju menedžerja kmalu nadomestila Joelova žena Elizabeth. Streetlife Serenade vsebuje reference o predmestju in notranjosti mesta. Album je najbolj znan po skladbi »The Entertainer«, ki se je uvrstila na 34. mesto ameriške lestvice. Razočaran, ker je bila skladba »Piano Man« predolga za predvajanje po radiu, je Joel napisal »The Entertainer« kot sarkastičen odgovor: »If you're gonna have a hit, you gotta make it fit, so they cut it down to 3:05«. Čeprav je album pogosto označen kot eden izmed Joelovih slabših albumov (Joel ga ni maral), vsebuje znani skladbi »Los Angelenos« in »Root Beer Rag«, instrumentalno skladbo, ki jo je Joel pogosto izvajal v živo.
Konec leta 1975 je Joel igral klavir in orgle na nekaj skladbah albuma Boja Diddleyja The 20th Anniversary of Rock 'n' Roll.
Razočaran nad Los Angelesom se je Joel leta 1976 vrnil v New York, kjer je posnel nov album Turnstiles, prvi album, ki ga je posnel z zasedbo, ki je kasneje postala »Billy Joel Band«. Album je produciral James William Guercio (takratni producent skupine Chicago), Joel pa je najprej posnel album s člani skupine Eltona Johna. Ker z rezultatom ni bil zadovoljen, je Joel skladbe posnel še enkrat, tokrat s »svojo« zasedbo.
Skladba »Say Goodbye to Hollywood« je bila manjši hit; Ronnie Spector je posnela priredbo skladbe, prav tako pa je skladbo priredil in posnel Nigel Olsson. V radijskem intervjuju iz leta 2008 je Joel pojasnil, da skladbe v živo ne izvaja več zaradi težav z visokimi toni, ki se pojavljajo v skladbi. Kljub temu je skladbo v živo, prvič po letu 1982, izvedel leta 2014 v Hollywood Bowlu. Skladba »New York State of Mind« ni nikoli izšla kot singl, vendar je vseeno postala ena izmed Joelovih najznačilnejših skladb; skladbo sta predelala in posnela tako Barbra Streisand kot Tony Bennett. Ostale znane skladbe z albuma so: »Summer, Highland Falls«, »Miami 2017 (Seen the Lights Go Out on Broadway)«, »Say Goodbye to Hollywood« (verzija v živo je postala Top 40 hit) in »Prelude/Angry Young Man«.
The Stranger in 52nd Street
Založba Columbia je Joela predstavila Philu Ramoneu, ki je produciral Joelovih naslednjih šest studijskih albumov. Naslednji album The Stranger je požel velik komercialni uspeh. Z njega so izšli štirje Top 25 hiti: »Just the Way You Are« (3. mesto), »Movin' Out« (17. mesto), »Only the Good Die Young« (24. mesto) in »She's Always a Woman« (17. mesto). Joelov prvi Top 10 album, The Stranger, je postal večkrat platinast, dosegel pa je 2. mesto na lestvici in je presegel prodajo albuma Bridge over Troubled Water, Simona & Garfunkla, ki je bil pred tem najbolje prodajan album založbe Columbia. The Stranger prav tako vsebuje skladbo »Scenes from an Italian Restaurant«, ki je tudi postala ena od Joelovih najbolj znanih skladb.