Woodstock Music & Art Fair, Woodstock Festival ali preprosto Woodstock je bil glasbeni festival leta 1969 v ZDA, ki se ga je udeležilo več kot 400.000 ljudi. Najprej je bil načrtovan od 15. do 17. avgusta na farmi v gorovju Catskill Mountains na jugu zvezne države New York, severozahodno od New Yorka, dejansko pa je trajal do ponedeljka, 18. avgusta.
Festival, oglaševan pod imenom »An Aquarian Exposition: 3 Days of Peace & Music«, se je odvil na farmi Maxa Yasgurja blizu zaselka White Lake v Bethelu. Bethel leži v okrožju Sullivan County, 70 km jugozahodno od mesta Woodstock.
Med delno deževnim vikendom je na festivalu na prostem pred več kot 400.000 ljudmi nastopilo 32 izvajalcev. Michael Lang stated 400,000 attended, half of them did not have a ticket. Festival je širše obravnavan kot ključen trenutek v zgodovini popularne glasbe ter tudi kot dokončna povezava generacije. Revija Rolling Stone je Woodstock označila kot enega od 50 trenutkov, ki so spremenili zgodovino Rock and rolla.
Festival je bil upodobljen v dokumentarnem filmu Woodstock, ki je leta 1970 prejel oskarja, soundtracku Woodstock: Music from the Original Soundtrack and More in skladbi Joni Mitchell »Woodstock«, ki je postala uspešnica skupin Crosby, Stills, Nash & Young ter Matthews Southern Comfort. Leta 2017 je bilo območje festivala uvrščeno v Narodni register zgodovinskih krajev.
Načrtovanje in priprave Projekt Woodstock je bil ustvarjen s strani Michaela Langa, Artieja Kornfielda, Joela Rosenmana in Johna P. Robertsa. Roberts in Rosenman sta financirala projekt, Lang pa je imel nekaj promocijskih izkušenj, ko je leto prej soorganiziral majhen festival na Vzhodni obali, Miami Pop Festival, ki se ga je v dveh dneh udeležilo 25.000 ljudi.
V začetku 1969 sta bila Roberts in Rosenman newyorška podjetnika, ki sta gradila velik studijski kompleks Media Sound na Manhattanu. Lang in Kornfeldov odvetnik, Miles Lourie, ki je pomagal pri projektu Media Sound, sta kontaktirala Robertsa in Rosenmana glede financiranja podobnega, vendar precej manjšega studia, ki sta ga želela postaviti v Woodstocku, New York. Neprepričana glede projekta Studio-in-the-Woods, sta Roberts in Roseman predlagala koncert z izvajalci, znanim območju Woodstocka (kot na primer Bob Dylan in The Band). Kornfeld in Lang sta se strinjala z novim načrtom in januarja 1969 je bilo ustanovljeno podjetje Woodstock Ventures. Sedež podjetja je bil lociran na 47 West 57th Street na Manhattanu. Burt Cohen in njegova oblikovalska skupina Curtain Call Productions je nadzirala psihedelično transformacijo pisarne.
Na začetku so bile vidne očitne razlike med pristopom vseh štirih. Roberts je bil discipliniran in je vedel kaj potrebuje podjetje za uspeh, Lang pa je Woodstock videl kot nov, umirjen način združevanja podjetnikov. Ko Lang ni našel lokacije za koncert, sta Roberts in Rosenman šla na teren in na koncu našla končno lokacijo. Podobne razlike glede finančne discipline so bile razlog, da sta Roberts in Rosenman razmišljala o nadaljnjem financiranju ali prenehanju financiranja projekta.
Aprila 1969 je skupina Creedence Clearwater Revival postala prvi izvajalec, ki je sklenila pogodbo za festival, za katerega so dobili 10.000 dolarjev. Promotorji so imeli pred tem težave z vabljenjem znanih izvajalcev. Bobnar skupine, Doug Clifford je kasneje dejal, "Ko je Creedence sklenila pogodbo, so vsi ostali skočili v vrsto in prišli so vsi ostali veliki izvajalci." Zaradi termina koncerta ob 3. uri zjutraj in nenastopanja v filmu Woodstock, so člani skupine izrazili grenkobo glede svojih izkušenj o festivalu.
Woodstock je bil ustvarjen kot dobičkonosno podjetje z nazivom "Woodstock Ventures". Kot "brezplačni koncert" je festival postal znan, ker se je festivala udeležilo mnogo več ljudi kot so organizatorji predvidevali. Vstopnice za tridnevni festival so stale 18 dolarjev v predprodaji in 24 dolarjev na dan festivala. Prodaja vstopnic je bila omejena na prodajalne plošč v območju New Yorka ali prek pošte Radio City Station, ki je stala na Midtown Manhattnu. V predprodaji je bilo prodanih okrog 186.000 kart in organizatorji so pričakovali približno 200.000 obiskovalcev festivala.
Izbira lokacije festivala Po prvotnem planu naj bi bil festival izvedel v Wallkillu, New York. Po zavrnitvi ideje s strani lokalnih prebivalcev sta Lang in Kornfeld že mislila, da sta našla lokacijo v Saugertiesu, New York, a sta napačno razumela lastnika zemljišča. Razočarana nad pomanjkanjem napredka, sta iskanje lokacije prevzela Roberts in Rosenman in v mestu Wallkill, New York odkrila Mills Industrial Park (), ki ga je podjetje Woodstock Ventures spomladi zakupilo za 10.000 dolarjev. Mestnim uradnikom je bilo zagotovljeno, da se festivala ne bo udeležilo več kot 50.000 ljudi. Mestni prebivalci so takoj začeli nasprotovati projektu. V začetku julija je mestni odbor sprejel zakon, ki je zahteval dovoljenje za zbiranje več kot 5.000 ljudi. 15. julija 1969 je Wallkill Zoning Board of Appeals uradno prepovedala koncert zaradi prenosnih stranišč. Poročila o prepovedi pa so se izkazala kot reklama za festival.
200px|thumb|left|Vstopnica za Woodstock V svoji knjigi iz leta 2007, Taking Woodstovck, Elliot Tiber opisuje, da je ponudil gostovanje festivala na svoji zemlji in je imel dovoljenje za dogodek. V knjigi trdi, da je promotorje predstavil kmetu Maxu Yasgurju. Lang je sicer izpodbil Tiberjevo izjavo in trdil, da ga je Tiber predstavil agentu, ki ga je brez Tiberja odpeljal na Yasgurjevo farmo. Sam Yasgur, Maxov sin, se je strinjal z Langovo izjavo. Yasgurjeva zemlja je ustvarila nekakšno naravno skledo, ki je potekala do ribnika Filippini Pond na severni strani zemljišča. Oder je bil kasneje postavljen ob vznožju hriba, z ribnikom v ozadju. Ribnik je kmalu postal popularna točka golega kopanja.
Organizatorji so oblastem v Bethelu dejali, da ne pričakujejo več kot 50.000 ljudi.
Kljub nasprotovanju prebivalcev in znakom proti festivalu "Buy No Milk. Stop Max's Hippy Music Festival" (Ne kupujte mleka. Ustavite Maxov hipijski glasbeni festival), sta mestni odvetnik Bethla, Frederick W. V. Schadt in gradbeni inšpektor Donald Clark odobrila dovoljenja, mestni odbor pa je zavrnil njihovo formalno izdajo. Clarku je bilo naročeno naj objavlja naloge za ustavitev dela.
Brezplačni festival Zaradi pozne spremembe lokacije festivala niso imeli organizatorji dovolj časa za njegovo pripravo. Na sestanku tri dni pred festivalom so organizatorji menili, da imajo dve opciji: prva, da dokončajo ograje in blagajne, brez katerih bi izgubili dobiček ali pa bi se zadolžili; druga opcija pa je bila, da preusmerijo vse razpoložljive vire v izgradnjo odra, brez katerega bi bilo občinstvo nezadovoljno in razočarano. Ko so naslednjega dne začeli prihajati tisoči in tisoči, je bila odločitev sprejeta. Ljudje brez vstopnic so preprosto šli skozi vrzeli v ograji, organizatorji pa so bili primorani ustvariti brezplačni dogodek. Čeprav so organizatorji po festivalu skoraj bankrotirali, je njihovo lastništvo filmskih in snemalnih pravic po izdaji dokumentarnega filma leta 1970 več kot nadomestilo izgubo.
Festival thumb|Del množice na prvi dan festivala. Množica obiskovalcev je v Bethelu ustvarila velik prometni zastoj. Čeprav se je mesto balo kaosa, ni uveljavilo svojih pravil. Sčasoma so objave radijskih postaj in opisi prometnih zastojev po televiziji ljudi odvrnile od obiska festivala. Arlo Guthrie je v filmu dejal, da je bila avtocesta New York State Thruway zaprta. Direktor muzeja Woodstocka je sicer zanikal Guthriejevo izjavo. Poleg težav z množico in gnečo, je občasno deževje povzročilo blatne ceste in polja. Objekti niso bili opremljeni s sanitarijami in prvo pomočjo za tolikšno število udeležencev, ogromno število obiskovalcev pa se je znašlo na dežju, brez hrane in s slabimi sanitarijami.
Na nedeljsko jutro, 17. avgusta, je organizatorja festivala Johna Robertsa klical guverner New Yorka, Nelson Rockefeller in dejal, da je razmišljal o prihodu 10.000 pripadnikov nacionalne garde zvezne države New York na festival. Roberts je nato Rockefellerja uspešno prepričal v opustitev namena. Okrožje Sullivan County, New York je razglasilo izredno stanje. Med festivalom je osebje bližnje letalske baze Stewart Air Force Base pomagalo pri vstopu in izstopu nastopajočih iz koncertnega prizorišča.
Jimi Hendrix je bil zadnji izvajalec, ki je nastopil na festivalu. Zaradi deževne nedelje je Hendrix pričel z nastopom šele v ponedeljek zjutraj ob 8:30. Poslušalcev je bilo takrat bistveno manj, okrog 30.000, večina katerih je čakala Hendrixa, preden je zapustila festival še med njegovim nastopom.
Hendrix in njegova nova skupina, Gypsy Sun and Rainbows (predstavljeni so bili sicer kot The Experience, a je Hendrix popravil napačno ime)Room Full of Mirrors-Cross, str. 270 so izvedli dvourni nastop. Njegova psihedelična verzija ameriške nacionalne himne "The Star-Spangled Banner" je trajala približno tri četrtine nastopa, nadaljevala pa se je v skladbo "Purple Haze". Skladba je postala "del Zeitgeista 60. let" in je bila za vedno ohranjena v filmu Woodstock.Cross, p. 272 Hendrixov izgled med izvajanjem skladbe, ko je nosil modro-bel suknjič in rdečo ruto, je postal znan kot opredelitev trenutka 60. let.
Čeprav je bil festival, glede na število obiskovalcev in razmere, zelo miren, sta bili dve smrtni žrtvi: tista zaradi insulina, druga pa, ko je traktor povozil spečega udeleženca na bližnjem polju. Na festivalu sta bili zabeleženi tudi dve rojstvi (eno v avtu, ki je bil v prometni gneči, drugo pa v bolnišnici po helikopterskem prevozu) in štirje spontani splavi. Ustno pričevanje v filmu omenja obe smrti in vsaj eno rojstvo ter številne logistične težave.
Vseeno pa je Woodstock, v skladu z idealističnimi upi 60. let, navdušil večino udeležencev. Na festivalu je vladal občutek nekakšne družbene harmonije, ki je s kakovostjo glasbe in ogromno množico ljudi v bohemskih oblačilih, obnašanju in navadah pripomogel k stvaritvi enega trajnih dogodkov 20. stoletja.
Po koncertu je Max Yasgur, lastnik zemljišča, festival videl kot zmago miru in ljubezni. Govoril je o tem kako je skoraj pol milijona ljudi, napolnjenih s potencialom za nesreče, nemire in katastrofo preživelo tri dni z glasbo in mirnimi mislimi. Dejal je: "Če se jim pridružimo, lahko težave današnje Amerike spremenimo v upanje na svetlejšo in mirnejšo prihodnost..."
Zvok Za zvok koncerta je bil zadolžen zvočni tehnik Bill Hanley. "Delovalo je zelo dobro," je dejal o festivalu. "Na hribe sem postavil posebne zvočnike in imel 16 nizov zvočnikov na 21 m visokih stolpih. Ozvočje smo postavili za 150.000 do 200.000 ljudi. Seveda je bilo obiskovalcev 500.000." Podjetje Altec Lansing je oblikovalo posebna ohišja iz vezanega lesa, ki so tehtala pol tone, v višino so merila 1,8 m, v globino 1,2 m, v širino pa 0,91 m. Vsako ohišje je držalo štiri 15-inčne zvočnike JBL D140. Za odrom so bili trije transformatorji, ki so proizvajali 2000 amperov toka za napajanje. Dolgo časa je bil celoten sistem imenovan kot The Woodstock Bins.
Nastopajoči Na festivalu je vsega skupaj nastopilo 32 izvajalcev: thumb|360px|upright|Uvodni govor Swamija Satchidanande. +Petek, 15. avgust – sobota, 16. avgust Izvajalec Ura OpombeRichie Havens17:07 – 19:00Swami Satchidananda19:10 – 19:20Swami je imel uvodni govor festivala.Sweetwater19:30 – 20:10Bert Sommer20:20 – 21:15Tim Hardin21:20 – 21:45Ravi Shankar22:00 – 22:35Igral na dežju.Melanie22:50 – 23:20Arlo Guthrie23:55 – 0:25Joan Baez0:55 – 2:00Baezova je bila takrat v 6. mesecu nosečnosti.